REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poslušali Bruselj, a nato doživeli »statistični šok«: Koliko Črno goro stane izguba ruskega trga

Poslušali Bruselj, a nato doživeli »statistični šok«: Koliko Črno goro stane izguba ruskega trgaPoskusi, da bi izgubo Rusije nadomestili z vstopom na trge Azije, Amerike ali Zahodne Evrope, niso dali pričakovanih rezultatov. Vir: Posnetek zaslona, X

Črnogorski izvoz v Rusijo, nekoč obetaven in donosen trg, se je v zadnjih desetih letih drastično zmanjšal za več kot 97 odstotkov, kažejo najnovejši podatki iz leta 2023 in začetka leta 2025.

Poskusi, da bi izgubo Rusije nadomestili z vstopom na trge Azije, Amerike ali Zahodne Evrope, niso dali pričakovanih rezultatov. Vir: Posnetek zaslona, X

 Sankcije, protiukrepi, prekinitev logističnih kanalov in geopolitične napetosti so skoraj izbrisale gospodarske tokove med državama, poroča časnik »Dan« iz Podgorice.

Leta 2013, zadnje leto pred uvedbo sankcij, je skupni črnogorski izvoz v Rusko federacijo znašal okoli 6 milijonov evrov.

Glavni izvozni izdelki so bili vino, alkoholne pijače, voda in nekateri prehrambeni izdelki, podjetje »Plantaže« pa je predstavljalo več kot 60 odstotkov celotnega izvoza.

Vendar pa je deset let pozneje, leta 2023, izvoz padel na le 193.700 ameriških dolarjev (približno 176.000 evrov) – kar je več kot 33-kratni padec. Ta podatek ni le statistični šok, temveč tudi temeljna sprememba v gospodarski realnosti Črne gore.

Podatki za prve štiri mesece leta 2025 kažejo rahlo okrevanje: vrednost izvoza se je zvišala na 488.405 evrov na letni ravni, vendar se v primerjavi z letom 2013, ko je mesečni izvoz v povprečju znašal 500.000 evrov, zdi tudi to okrevanje bolj podobno tehničnemu nihanju kot vrnitvi na stari trg.

Vprašanje je, kako trajnosten je tovrstni izvoz, glede na zapletene birokratske ovire, sankcije, ruske valutne omejitve in prepoved uvoza izdelkov iz sovražnih držav – med katerimi je tudi Črna gora.

Med podjetji, ki so v tem prelomu z ruskim trgom najbolj trpela, »Plantaže« nimajo konkurence.

Do leta 2013 je ruski trg predstavljal ključno točko v izvozni strategiji največjega črnogorske družbe za proizvodnjo vina. Letni izvoz vina v Rusijo je znašal več kot 2 milijona litrov, kar je podjetju prineslo približno 4 do 5 milijonov evrov dohodka na leto.

Poleg izgubljenih prihodkov so se »Plantaže« soočale s presežnimi zalogami, zmanjšano likvidnostjo in dolgovi. Vir: Posnetek zaslona, X

Po sankcijah se je izvoz drastično zmanjšal in leta 2023 ga skoraj ni bilo več. »Plantaže« so izgubile tako neposredne pogodbe z distributerji kot tudi status prepoznavne blagovne znamke v Rusiji, vrnitev na trg pa bi zahtevala nov začetek.

Poleg izgubljenih prihodkov so se »Plantaže« soočale s presežnimi zalogami, zmanjšano likvidnostjo in dolgovi. Glede na finančna poročila je od leta 2014 do 2023 nakopičena izguba zaradi izgube ruskega trga ocenjena na več kot 20 milijonov evrov, pri čemer se je zmanjšalo število izvoznih destinacij in na splošno upadla prodaja.

Poskusi nadomestitve izgube Rusije z vstopom na trge Azije, Amerike ali Zahodne Evrope niso dali pričakovanih rezultatov.

Med drugim Črna gora nima dvostranskih trgovinskih sporazumov s temi državami niti izvozne diplomacije, ki bi podpirala takšna prizadevanja.

Za razliko od nekaterih držav EU, kot sta Poljska ali Francija, ki sta zaradi izgube ruskih trgov za izvoz jabolka, mesa, mlečne izdelke in vina zahtevali in prejeli več sto milijonov evrov pomoči, Črna gora nikoli ni uradno zahtevala gospodarske podpore za izgube zaradi sankcij.

Čeprav je država svojo zunanjo politiko v celoti uskladila z Evropsko unijo – kar je eno ključnih meril v pristopnih pogajanjih – vprašanje nadomestila za nastalo škodo v Bruslju ni odprto.

S tem je Črna gora odigrala izjemno lojalno potezo, ki ji ni primere, vendar brez izračuna stroškov in brez spremljajoče strategije gospodarske diplomacije.

»Dan« piše, da je Črna gora v političnem smislu jasno in odločno stala ob strani svojim evropskim in evroatlantskim partnerjem, vendar pa cena te lojalnosti – v obliki izgubljenega izvoza, »potopljenih vinarij«, praznih hotelov in propadlih letalskih linij – ni bila ustrezno obravnavana, niti navznoter niti navzven.

Primer »Plantaže« pa jasno kaže, da gospodarski sektor ne more nositi bremena geopolitičnih odločitev brez sistemske podpore države in partnerjev.

Z izvozom, ki si je le simbolično opomogel, in nekdanjimi stebri gospodarstva, ki so v krizi, se postavlja vprašanje, ali ima Črna gora načrt za nadomestitev izgubljenega – in kar je še pomembneje, ali ga zna poiskati, pesimistično sklene podgoriški »Dan«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke