Macron želi evropsko armado tudi za obrambo pred ZDA, Trump mu odgovarja, da je to huda žalitev

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na idejo francoskega predsednika Emanuela Macrona o potrebi po ustanovitvi »evropske armade«, ki naj bi Evropo branila pred Kitajsko, Rusijo in – ZDA.  Ameriški predsednik ima to idejo očitno za žaljivo. In svojo salvo nad macrona je izstrelil iz svojega priljubljenega orožja – Twittra.

»Francoski predsednik Macron je pravkar predlagal, da bi Evropa morala zgraditi svojo lastno armado, da bi jo zaščitila pred ZDA, Kitajsko in Rusijo. Zelo žaljivo, toda morda bi Evropa morala najprej plačati svoj pošten delež v zvezi NATO, ki jo v veliki meri financirajo ZDA,« je odgovoril Donald Trump.

Trump se je pri tem odzval na izjavo Macrona, ki jo je dal za radio Europe 1.

"Ko ameriški predsednik Donald Trump napove, da odstopa od pomembne pogodbe o razoroževanju ... kdo je glavna žrtev? Evropa in njena varnost," je dejal Macron, ki si za skupne evropske obrambne sile prizadeva, odkar je lani prišel na položaj.

»Priča smo bili poskusom vdora v kibernetski prostor in več vmešavanjem v našo demokracijo,« je dejal Macron in s tem izpostavil Rusijo.

»Evropejcev ne bomo zaščitili, razen če se odločimo imeti pravo evropsko vojsko,« je poudaril francoski predsednik. Prepričan je, da potrebujemo Evropo, ki se bo bolje branila sama in ne bo odvisna od ZDA.«Mir v Evropi je negotov,« je opozoril Macron. Posvaril je tudi pred avtoritarnimi silami v Evropi, ki se znova pojavljajo in oborožujejo.

Znova je opozoril na podobnosti med razmerami danes in tistimi v 30. letih prejšnjega stoletja, pred drugo svetovno vojno. EU je leta 2007 vzpostavila večnacionalne bojne skupine za hitro posredovanje, vendar jih ni nikoli uporabila. Decembra lani je 25 članic Unije uradno vzpostavilo novo, stalno obrambno sodelovanje, ki velja za ključen korak k obrambni uniji.

Pri projektu nove oblike obrambnega sodelovanja, poznanem pod angleško kratico Pesco, sodelujejo vse članice Unije razen Velike Britanije, Danske in Malte. Junija letos pa je devet članic EU-ja s Francijo na čelu podpisalo pobudo za vzpostavitev evropske vojaške skupine za hitro posredovanje

Trumpova izjava kaže, da je tudi romantičnega obdobja, ki je bilo nekaj časa značilno za odnose med Macronom in Trumpom s tem definitivno konec.

ZDA in EU vodita sicer drugačni politiki tako do Irana, ki so mu ZDA ponovno, kljub spoštovanju mednarodnih zavez, znova uvedle sankcije, kot okoljskih sprememb, Trump pa tudi vztrajno kritizira svoje evropske zaveznike in od njih zahteva, da obrambo odslej porabijo od 2 – 4 odstotke bruto družbenega proizvoda.

Tudi odstop ZDA od pogodbe o omejevanju raket srednjega in kratkega dosega (INF) je med ZDA in EU vnesel nov razdor, saj ameriški izstop od pogodbe najbolj ogroža Evropo in ne toliko ZDA ali Rusijo.