Kurdi želijo iz Sirije deportirati tuje zaprte džihadiste - toda kam?

Sirske kurdske sile so pozvale več kot 40 držav sveta, med njimi tudi Švico, da naj čim prej prevzamejo svoje državljane, džihadiste, ki so se borili na strani sil t. i. Islamske države in so bili ujeti, ter se nahajajo v zaporih pod nadzorom kurdskih sil.

Vendar pa se po poročanju švicarske javne televizije RTS uradni Bern na te pozive - ni odzval. Podobno ravnajo tudi številne druge države. Trenutno je v kurdskem delu Sirije priprtih pet švicarskih državljanov – en moški, tri ženske in en otrok. Vsi so osumljeni, da so se pridružili ISIS-u in se borili v njihovih vrstah.

Skupno je v različnih taboriščih po vsej Siriji zaprtih okoli 900 pripadnikov ISIS-a. Kurdske sile same imajo v zaporih tudi okoli 400 do 500 žensk in 1000 otrok iz 44 držav.

Abdulkarim Omar, ki je s strani kurdskih oblasti zadolžen za reševanje te zadeve poskuša sedaj države opomniti na njihove obveznosti preko Twittra.

"Potrjujemo, da tem borcem ISIS-a v naši regiji (Rojava, severna Sirija) ne bomo sodili. Vsaka država naj jih sprejme nazaj in jim sodi na njihovem ozemlju. Uporabili bomo diplomatske kanale, da bi vrnili te borce ISIS-a v njihove države. Toda, če naši ukrepi ne bodo prinesli uspeha, potem bomo zavzeli drugačno stališče, kar bomo sporočili ob primernem času," je zapisal v imenu kurdskih oblasti. 

Švicarska televizija RTS je tudi poročala, da se je zvezna varnostna služba nekaj mesecev ukvarjala z vprašanjem, kako ravnati v primeru švicarskih državljanov, ki so zaprti v Siriji, vendar "še zmeraj niso prišli do soglasja."

Koalicija različnih sil v Siriji, ki so jih vodile ZDA, je sicer poskušala, predvsem v delu, ki ga nadzorujejo Kurdi, izkoreniniti džihadizem v Siriji in Iraku, vendar z ne posebej dobrim uspehom. Prav tako še zmeraj ne obstaja enoten pristop držav pri vprašanju, kako ravnati z borci ISIS-a iz drugih, tudi evropskih držav, ki so ujeti v Siriji.

Pri tem tako za Sirijo kot za Irak ni mogoče reči, da sta "pravni državi" in že zato pogoji za pravično sojenje v teh državah pravzaprav ne obstajajo.

Prav tako očitno pa je tudi, da si države porekla teh borcev ISIS-a nič kaj ne želijo vrnitve sovjih radikaliziranih državljanov nazaj v njihove domovine. Zato so pri tem vprašanju preprosto "pasivne."

V nekaterih državah razmišljajo celo o možnosti, da nekdanjim borcem ISIS-a odvzamejo državljanstva. Vendar pa je to mogoče le tam, kjer imajo posamezniki več državljanstev, v obratnem primeru odvzem državljanstva prav tako predstavlja - mednarodni delikt.