Evropska komisija glede slovensko-hrvaške arbitraže tudi v prihodnje ne bo naredila prav nič

Evropska komisija ne načrtuje obravnave mnenja svoje pravne službe glede arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Slovenski zunanji minister Miro Cerar je medtem dejal, da se Slovenija ne more neposredno vmešavati v delo komisije, a da je treba spoštovati vladavino prava.

V tiskovni službi komisije so na vprašanji, ali lahko kolegij komisarjev še vedno obravnava mnenje pravne službe, ki potrjuje slovenska stališča glede uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško, in v katerih okoliščinah, odgovorili, da "ni načrtovane nobene nadaljnje razprave kolegija o tem vprašanju".

Spomnili so, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani. Tedaj so sporočili, da od Slovenije in Hrvaške pričakujejo, da bosta arbitražno sodbo izvršili. Izrazila je tudi pripravljenost, da pomaga k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.

Vendar komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja ni storila ničesar, da bi prispevala k uresničitvi razsodbe, čeprav je njena lastna pravna služba maja letos pozvala k pripravi obrazloženega mnenja na podlagi ugotovitev, ki potrjujejo slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršitev prava EU.

Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je v nedeljo dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje, "če Slovenija pozove komisijo in prosi, da se arbitražna razsodba obravnava naprej, je pa seveda stvar predsednika ali bo to uvrstil v razpravo pred vsemi komisarji".

Slovenski zunanji minister Cerar je ob tem spomnil, da je za dnevni red kolegija Evropske komisije odgovoren njen predsednik in da je njihova avtonomna odločitev, ali obravnavajo tovrstne dokumente in izrazijo svoje mnenje.

Slovenija se ne more neposredno vmešavati v delo Evropske komisije, a lahko vztrajno izraža svoje mnenje. "Evropska unija stoji in pade na vladavini prava," je dodal Cerar.

"Pomembno je dejstvo, da se moramo zavedati, da so vse institucije Evrope, države članice zavezane vladavini prava," je dejal. Da Evropska komisija ni obravnavala mnenja svoje pravne službe, bodo morali v Bruslju pojasniti, je dodal nekdanji premier.

Poudaril je še, da je Hrvaška dolžna uveljaviti arbitražno razsodbo, z neupoštevanjem odločitve arbitražnega sodišča pa krši mednarodno pravo in pravo EU, je poudaril.

"Slovenija upravičeno implementira, kolikor lahko, to (arbitražno) odločbo, jo spoštuje in je pristojna, da v mejah svojih suverenosti v okviru svojih meja izvaja suverene pravice," je povedal na izjavi za medije v Ljubljani. Pojasnil je še, da je arbitražna razsodba zavezujoča v vsakem primeru, tudi če Slovenija ne bi vložila tožbe proti Hrvaški na Sodišču Evropske unije.

Pričakovano srečanje premierja Marjana Šarca s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je ocenil kot dobro, saj so dobrososedski odnosi v interesu obeh držav. Čeprav državi na več področjih dobro sodelujeta, pa ostajajo odprta vprašanja, ko Hrvaška krši zaveze in Slovenija mora glede tega nastopati odločno in po potrebi stopnjevati pritisk.

Novi predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Matjaž Nemec je dejal, da odločitev Evropske komisije, da ni upoštevala mnenja svoje pravne službe, postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost. Zahteval je odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta.

Razkritje nemškega časnika Spiegel, ki je objavil mnenje pravne službe, je odgovor na ravnanje predsednika Evropske komisije, je povedal Nemec. To, da komisija ne bi upoštevala mnenja svojih služb, še posebej ko govorimo o pravni službi, se namreč zgodi zelo redko, je povedal.

Razkritje nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj Evropske unije, je dodal. Poudaril je še, da razkritje kaže tudi, da se pri delovanju komisije v ospredje postavlja strankarske interese in interese posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke.

Evropska poslanca Romana Tomc in Milan Zver (EPP/SDS) sta v odzivu na objavo mnenja pravne službe Evropske komisije stopila v bran Junckerju. Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni) sta zelo kritična. Alojz Peterle (EPP/NSi) pa pravi, da bo govoril z vodilnimi v EPP.