REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški demokrati bi lahko prevzeli tudi večino v zveznem senatu

Ameriški demokrati bi lahko prevzeli tudi večino v zveznem senatu DNC - Demokratični nacionalni kongres, ZDA Vir:Pixell

Vodja senatne večine republikanec Mitch McConnell je odredil senatna zasedanja skozi ves mesec oktober, kar je doslej poleg anket in zagretosti levih volivcev najbolj očiten izraz skrbi, da lahko republikanci na novembrskih kongresnih volitvah izgubijo ne le večino v predstavniškem domu, ampak tudi v senatu.

Američani bodo 6. novembra volili vseh 435 članov predstavniškega doma kongresa in tretjino stočlanskega senata. Potekale bodo tudi guvernerske in razne druge volitve po zveznih državah, vendar pa je v ospredju pozornosti prihodnost zveznega kongresa v drugi polovici prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa.

Analitiki demokratom pripisujejo velike možnosti za prevzem večine v predstavniškem domu, v zadnjih tednih pa ankete napovedujejo celo možnost prevzema senatne večine, čeprav so demokrati tam v težjem položaju, saj morajo braniti kar 24 sedežev in še dva neodvisna, ki glasujeta z njimi, republikanci pa le devet.

Na strani demokratske manjšine v kongresu je zgodovina, ki z redkimi izjemami kaže, da predsednikova stranka na kongresnih volitvah sredi njegovega mandata izgublja sedeže.

Na strani demokratske manjšine v kongresu je zgodovina, ki z redkimi izjemami kaže, da predsednikova stranka na kongresnih volitvah sredi njegovega mandata izgublja sedeže. Izjema je bilo leto 1998, ko so republikanci izgubili nekaj sedežev predvsem zaradi poskusa odstavljanja demokratskega predsednika Billa Clintona zaradi spolnega razmerja s pripravnico Monico Lewinsky, o čemer je lagal pod prisego.

Večini ameriškim analitikom je sedaj že postalo jasno, da tokratne kongresne volitve ne bodo toliko lokalne narave kot so bile doslej, ampak bo šlo za velik nacionalni referendum o predsedniku Trumpu, ki s svojo politiko in obnašanjem vliva energijo tako republikanski kot tudi demokratski bazi. Vprašanje je le, kateri bolj.

Razne letošnje strankarske in posebne volitve so pokazale na opazno rast volilne udeležbe, kar v ZDA koristi demokratom. Če je udeležba slaba, zmagujejo republikanci, če je velika, pa demokrati in to je možno ugotoviti tudi v prizadevanjih republikanske stranke, da z raznimi ukrepi na državnih in lokalnih ravneh zatre volilno udeležbo.

Raziskovalni center Pew ugotavlja, da je bila letošnja volilna udeležba v demokratskih strankarskih volitvah kar 84 odstotkov višja kot pa leta 2014. Vsa znamenja kažejo na to, da bodo demokrati uspeli osvojiti vsaj en dom kongresa, vendar pa so se predsedniške ankete leta 2016 krepko zmotile.

Demokratska večina v predstavniškem domu bo prinesla še več preiskav Trumpove vlade in blokiranje njegove politične agende. Če bodo demokrati osvojili tudi senat, se lahko zgodi, da se bodo podali v poskus odstavitve predsednika Donalda Trumpa (impeachment). To je sicer dvorezen meč, saj za to potrebujejo dve tretjini senatnih glasov, Američani pa impeachmenta na splošno nimajo radi, kot to priča primer Clintona in Trump bi lahko to izkoristil leta 2020 za drugi mandat.

V primeru, da demokratom ne bo uspelo osvojiti večine v nobenem od dveh domov, pa bodo številni padli v popoln obup, saj bo Trump postal neobvladljiv, poraz jim bo nenehno metal v oči, slabo pa se bo pisalo tudi vsem preiskavam proti njemu, s preiskavo ruske afere posebnega tožilca Roberta Muellerja na čelu. Glede na dosedanje obnašanje kongresnih republikancev bo to Trumpu dalo zeleno luč za še večje izpade kot doslej.

Še več bo davčnih olajšav za bogate, zdravstvena reforma Baracka Obame bo potolčena, priseljencem se bodo zaprla vrata, okoljske regulacije bodo šle po zlu, ZDA pa se bodo vsaj za dve leti vrnile v čase "ravbar kapitalizma", ki jih je zaznamoval vse do prihoda predsednika Franklina Roosevelta na oblast. Zato opozorila vodilnih demokratov, kot je Obama, da gre res za najpomembnejše volitve v zgodovini, niso pretirane.

Demokrati morajo za prevzem večine v predstavniškem domu odvzeti 23 sedežev, v senatu pa le dva. Vendar pa mora pred volivce deset senatnih demokratov v državah, kjer je zmagal Trump.

Demokrati morajo za prevzem večine v predstavniškem domu odvzeti 23 sedežev, v senatu pa le dva. Vendar pa mora pred volivce deset senatnih demokratov v državah, kjer je zmagal Trump. Demokrati nujno potrebujejo zmage v Zahodni Virginiji, Severni Dakoti, Missouriju, Montani, Indiani in Floridi ter še dve zmagi ali v Teksasu, Tennesseeju, Nevadi ali Arizoni, ter ohraniti vse ostale sedeže.

Teksas vse od 80. let prejšnjega stoletja ni bil v igri za demokrate, tokrat pa Beto O'Rourke vodi tako uspešno kampanjo, da se je moral republikanski senator Ted Cruz zateči k laganju o njegovih izjavah. Doslej je bilo dovolj, da je republikanec v Teksasu le opozoril na resnična stališča demokrata. Cruzova kampanja je ponaredila video posnetek, v katerem O'Rourke navidezno hvali sežiganje ameriške zastave, ne pa pravice športnikov, da protestirajo proti rasizmu. Cruz ohranja minimalno prednost pred izzivalcem.

Demokratom dobro kaže tudi v Tennesseeju, kjer nekdanji demokratski guverner Phil Bredesen tesno vodi v anketah proti republikanki Marshi Blackburn, večina drugih prej naštetih držav pa je bilo vedno tesnih, morda z izjemo republikanske Arizone, ki je sedaj v igri.

McConnellova poteza, da senatnim demokratom onemogoči intenzivno kampanjo pred volitvami, pa je zanesljivo znamenje, da ga skrbi usoda večine in oktobra je dal na dnevni red potrditev množice Trumpovih kandidatov za sodne in druge položaje, ker bo v primeru demokratske večine njihova usoda bolj ali manj zapečatena.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek