Neverjetno: tatovi oropali železniški muzej in odnesli - celo lokomotivo!

Železniški muzej je prizadel največji rop doslej, iz muzeja pa je izginila prastara lokomotiva.

Rop stoletja je prizadel Železniški muzej v Beogradu, oziroma njegov ločeni del - skladišče, v katerem sta bili tudi prastari lokomotivi.  Skladišče je pravzaprav v delu nekdanje kurilnice nekdanje Glavne beograjske železniške postaje.

Skladišče so nepridipravi popolnoma uničili, eno od dragocenih starih lokomotiv so ukradli, drugo pa razrezali. Za seboj so pustili razdejanje, poročajo srbski mediji.

Prizorišče po predrznem ropu je ostalo v popolnem kaosu. Osrednje vprašanje je - kako je vandalom sploh uspelo neopaženo vdreti v poslopje, eno lokomotivo, težko nekaj sto ton odpeljati, drugo, najbolj dragoceno v zbirki muzeja, pa razrezati in kose - odnesti. Najstarejša lokomotiva iz tehnične zbirke Železniškega muzeja Srbije, izdelana leta 1864, tako imenovana Pula, je zato popolnoma uničena.

Direktor muzeja Nenad Vojčić tako kot Zavod za varstvo kulturnih spomenikov mesta Beograd obsoja to zločinsko dejanje. Kljub temu, da je cel kompleks skladišča pod posebno zaščito države kot del kulturne dediščine, zanj, presenetljivo, v zadnjem času ni bilo predvideno nikakršno varovanje, ne v obliki nadzora s kamerami, ne varnostnikov. Ni dvoma, da so dobro organizirani tatovi za to "pomanjkljivost" morali nekako izvedeti in so izkoristili priložnost, meni Vojčić.

Policija je ugotovila, da je bilo v skladišče muzeja vlomljeno že 31. avgusta, toda ker ni bilo varovanja, je bila tatvina odkrita pozneje.

150-let stara lokomotiva Pula, ki je zgodovinski primerek tudi zaradi dejstva, da je delala tudi ob gradnji Sueškega prekopa, je bila eden od najbolj dragocenih in najpomembnejših železniških eksponatov v tem delu Evrope.

In medtem ko pristojne institucije druga drugo krivijo za to katastrofo, direktor muzeja Vojčić razkriva, da je pred dnevi prejel telefonski klic "človeka, ki je poklical tudi policijo, ko je opazil ekipo 16 moških, ki so z 'brenerji' (plinskimi gorilniki) razkosavali lokomotivo, ki je bila starejša celo od železnice v Srbiji!“

Zato, ker so bili vlomilci opremljeni s pripomočki in tehnologijo, kot so brenerji (to je naprava, ki generira plamen s pomočjo plinastega goriva, običajno acetilena, propana ali zemeljskega plina, namenjena segrevanju različnih snovi, kar omogoča rezanje tudi zelo trdnih in debelih kovin), je prepričan, da gre za dobro organizirano zločinsko združbo in ne za "svobodne strelce" - tatove, ki se spravljajo na železniške tire in druge "sekundarne surovine" zaradi lahkega in hitrega zaslužka.

Poudarja, da je bila lokomotiva Pula od leta 1952 "upokojena" in v skladišču muzeja, kjer je sedaj dočakala klavrn konec. Razrezana so tudi ogromna jeklena vrata na vhodu v skladišče.

"To poslopje je pod zaščito Republiškega zavoda za varstvo spomenikov. Železniški muzej je bil odgovoren za varnost zgodovinskih predmetov, ki so bili tukaj shranjeni. Varovanje stavbe je bilo opravljeno do pred mesecem dni, potem pa nihče ni skrbel za dragocene eksponate", razkriva Vojčić razmere malomarnosti, ki ji je botroval spor med pristojnimi inštitucijami, kdo bo prenovil in skrbel za skladišče. "Že pred časom so neznani storilci dve lokomotivi, ki sta bili poleg, na tračnicah, razkosali in smo ju nato slučajno odkrili - zakopani globoko v zemlji, pod goro odpadnega gradbenega materiala in železnine! Zdaj pa so uničili celo nekaj, kar ne obstaja nikjer več," je osupel Vojčić.

Direktor muzeja ne zanika tudi lastne odgovornosti, toda med soodgovorne prišteva policijo, (ki ima nedaleč stran eno svojih večjih postaj v Beogradu) in še posebej podjetje "Beograd na vodi", ki ob gradnji nove soseske v tem delu mesta, zdaj upravlja s celotnim prostorom. Vojčić trdi, da je prav to podjetje pred mesecem dni samovoljno odstranilo ljudi iz varnostne službe skladišča. Sam z uslužbenci muzeja pa se zato, ker "nismo oboroženi", čuti "nemočnega, da bi se uprl dobro organiziranim bandam".

Vsi so, pravi, zelo dobro vedeli, kaj se nahaja v depoju (skladišču) muzeja, vendar niso storili ničesar, da lokomotivi in druge redke primerke ustrezno zaščitijo. Dodaja, da je razen dveh lokomotiv, uničeno tudi sedem stružnic, tudi stružnica, težka 30 ton, dva vertikalna vrtalnika, tatovi pa so "odnesli s seboj celo ročno kovani vagon!".

Železniški muzej v Beogradu je bil ustanovljen 1. februarja leta 1950 v sestavi nekdanjega Ministrstva za železnice Federativne ljudske republike Jugoslavije. Prva razstava je bila odprta 30. aprila leta 1953 pod naslovom "Skozi zgodovino Jugoslovanskih železnic".

V sestavi muzeja so knjižnica, razstavna galerija in arhiv, ter (na ločeni lokaciji) sedaj uničeno skladišče, ki je pod svojo streho hranilo tudi lokomotivi. Del muzeja je tudi Titov "Modri vlak", ki je, k sreči - na drugi lokaciji... V načrtih muzeja je sicer bilo, da se tudi dve lokomotivi iz skladišča, kmalu po zaprtju Glavne železniške postaje Beograd, preneseta v garažo, kjer je parkiran "Modri vlak" Josipa Broza. Žal se je ta načrt sedaj izjalovil.

Vrednost ene ukradene in druge uničene lokomotive je neprecenljiva, materialna in zgodovinska. In ni ju mogoče nadomestiti in razrezane tudi ni mogoče popraviti, ker deli zanju več ne obstajajo. Tako sta lokomotivi, ki pričata o tehnološkem razvoju človeštva, končali v črni kroniki, namesto v muzeju.

Kakor je videti, je "zgodovina res učiteljica življenja, toda imamo vse manj, od koder se bodo lahko učili prihodnji rodovi", sklepa portal Mondo.rs. In z grenkobo dodaja: "Namesto da bi dočakali dan, ko bi bili, tako kot na primer v Ljubljani ali v Budimpešti, skrbno zaščiteni kot kulturna dediščina zgodovinsko-tehničnega pomena, so ju neznani storilci - za zmeraj uničili!"