sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Stranka Alenke Bratušek bo imela v vladi tri »nadministre«
Stranka Alenke Bratušek je v petek zvečer potrdila svojo listo ministrskih kandidatov, hkrati pa je postavila svoj pogoj – namreč, da bo v vlado vstopila le, če ne bo nasprotovanja njeni ministrski ekipi. »V primeru nasprotovanja našim predlaganim kandidatom Stranka Alenke Bratušek vlade Marjana Šarca ne bo podprla,« so odločili v SAB.
To praktično pomeni, da predsednik vlade Marjan Šarec v primeru SAB ne bi smel in verjetno tudi ne bo mogel uporabiti svoje pravice po izločitvi nekaterih ministrov in bo zato moral pristati na ministre, ki mu jih bo določila SAB, če bo to želel ali ne. Če bo seveda želel, da ima SAB v vladi svoje ministre. Če ne SAB vlade ne bo podprla in s konkretnim delom ministrov ne bi prispevala k delu vlade. Kar bi to Koalicijo iz formule »5+1« znova spremenila bolj v koalicijo »4+2« ali celo v »4+1«.
V sklepu sveta stranke so namreč zapisali, da "svet SAB podpira vstop stranke v vlado Marjana Šarca pod pogojem, da bodo koalicijski partnerji in Levica spoštovali sprejete zaveze in ne bodo nasprotovali strankini kandidatki in kandidatoma za ministrico in ministra, in to v vseh fazah postopka. V primeru nasprotovanja našim predlaganim kandidatom Stranka Alenke Bratušek vlade Marjana Šarca ne bo podprla". Predsednik sveta SAB Roman Jakič je v izjavi po seji sveta dejal, da je svet sprejel sklepe z večino glasov.
Člani sveta stranke so se namreč, kot so pojasnili v stranki, strinjali, da je SAB v pogajanjih dosegla veliko, saj so v koalicijski pogodbi upoštevane ključne prioritete stranke, in sicer, da ima ureditev zdravstva absolutno prednost, dvig pokojnin in več stanovanj za neprofitni najem. "Vlada Marjana Šarca bo morala dogovorjeno in druge dobre ukrepe postopoma izvesti," so še dodali.
V petek zvečer je svet Stranke Alenke Bratušek (SAB) potrdil imena kandidatov za ministre. Kandidatka za ministrico za infrastrukturo bo Alenka Bratušek, za vodenje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo potegoval Peter Jožef Česnik, kandidat za ministra brez listnice, ki bo skrbel za kohezijska sredstva, pa je Marko Bandelli. Ob tem so navedli, da bo stranka v vladi sodelovala le, če v koaliciji in Levici ne bo nasprotovanja njenim ministrskim kandidatom.
Zadovoljni so bili tudi, da je vodstvu v koalicijskih pogajanjih uspelo dogovoriti vodenje treh pomembnih resorjev. Hkrati pa so v triurni razpravi znova ponovili svojo že v začetku avgusta izrečeno kritiko Levice in izrazili dvome in bojazni, "da nova vlada ne bo dovolj učinkovita, saj je manjšinska, partnerska stranka, ki koalicijo podpira od zunaj, pa povsem nepredvidljiva in je za zaščito svojega domnevnega ugleda pripravljena tudi rušiti dobre zamisli in politične partnerje". Ta kritika je potem, ko so stranke že podpisale dogovor o sodelovanju, precej nenavadna, saj kritizira levico že po doseženem dogovoru in še predno je bila vlada sploh izglasovana, kar za dobre odnose v koaliciji 5+1 zagotovo ni dobra popotnica.
In kako je v drugih strankah koalicije? Svoje ministrske kandidate sta v petek predstavila tudi DeSUS in SAB. V LMŠ-ju in SMC-ju pa še naprej usklajujejo ministrska imena. V DeSUS-u so se po pričakovanjih odločili, da bo Karl Erjavec znova minister za obrambo, za vodenje ministrstva za kmetijstvo pa predlagajo Aleksandro Pivec. O sodelovanju v vladi Marjana Šarca, koalicijski pogodbi in sporazumu z Levico sta razpravljala in odločala izvršni odbor in svet DeSUS-a. Odločili so se, da gredo v novo vlado. Predsednik stranke Karel Erjavec je kot pomembne načrte vlade izpostavil popravo odmernega odstotka za pokojnino z 58 na 63, zvišanje vdovskih pokojnin, izredno usklajevanje pokojnin, demografski sklad, seniorsko olajšavo, krepitev javnega zdravstva in vzpostavitev posebnega programa za skrajšanje čakalnih vrst. »Pričakujemo, da se bo večji del tega, kar je zapisano, tudi uresničilo,« je poudaril Erjavec.
V stranki so se sicer tudi že odločili, da bodo za državnega sekretarja za šport predlagali Petra Vilfana, za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje pa Uroša Prikla. DeSUS si prav tako želi, da bi tudi na finančnem ministrstvu imel enega od štirih državnih sekretarjev. Kot je dejal Erjavec, imajo dobrega kandidata, a imena za zdaj ni želel razkriti.
V LMŠ-ju in SMC-ju svoje ministrske kandidate še izbirajo. Za zdaj je jasno le, da bo Miro Cerar prevzel vodenje zunanjega ministrstva.
Edini od predsednikov peterice strank, ki ne bo sodeloval v vladi, je SD-jev Dejan Židan. V četrtek je bil namreč izvoljen za predsednika državnega zbora. Glasovanje je bilo tajno, in čeprav je imel Židan zagotovljenih 52 glasov, ga je na koncu podprlo 49 poslancev. Na vprašanje, ali jim je žal, da Židana ne bo v vladi, je vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han odgovoril, da verjame, da se bodo morali veliko usklajevati, še preden bodo šli zakoni v obravnavo na vlado. SD bo sicer po dogovoru prevzel vodenje ministrstev za šolstvo, pravosodje in kulturo, imena morebitnih ministrskih kandidatov pa so naletela na nekatere kritike. Dozdajšnja obrambna ministrica Andreja Katič, ki jo v SD-ju vidijo na mestu pravosodne ministrice, je naletela na očitke o povezavi s t. i. šaleškim lobijem, ki je imel velik vpliv na zgodbo o Tešu 6. Han odgovarja, da si ne predstavlja, da bi lahko minister vplival na procese na sodišču.
Prav tako je bilo nekaj pomislekov o morebitnem kandidatu SD-ja za kulturnega ministra, Dejanu Prešičku, ki vodi ljubljanski konservatorij za glasbo in balet. Han je bil presenečen nad stališčem nekdanjega direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika, ki je bil kritičen do Prešička.