Hiter protinapad iz Pekinga: je Trump sprožil največjo trgovinsko vojno v zgodovini?

Potem ko so ZDA uvedle Kitajski nove, dodatne carine do 25 odstotkov na več kot 800 izdelkov, vrednih 34 milijard dolarjev, je Peking hitro hitro odgovoril z enako mero - uvajanjem novih carin na ameriško blago in oblikovanjem največjega ekonomskega bloka na svetu.

Carine na ameriško blago so "začele veljati takoj", potem ko je Washington zvišal svoje carine, je sporočilo kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve.

Kitajska je nemudoma in zelo odločno odgovorila s povračilnimi ukrepi na odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, kljub dejstvu, da je ameriški predsednik grozil z novimi carinami v primeru, da se Kitajska odzove s "protiudarcem".

Vrednost kitajskega blaga, za katerega sedaj Trump grozi, da bo uvedel še dodatne ameriške carine, je več kot 500 milijard dolarjev.

»Največja vojna v ekonomski zgodovini«

Vse to je imelo takojšen učinek tudi na svetovne borze. Nove ameriške carine so začele veljati minuto po polnoči v noči med četrtkom in petkom, kar je bilo v Pekingu ocenjeno za "začetek največje trgovske vojne v zgodovini". Prve posledice so zato najprej občutile azijske borze.

Kitajska sedaj javno obtožuje ZDA, da so sprožile "največjo trgovsko vojno v ekonomski zgodovini", takoj ko so začele veljati občutno višje ameriške carine na kitajsko blago.

MSCI indeks azijsko-pacifiških delnic, brez japonskih, je danes v minusu dodatnih 0,1 odstotkov. To pomeni, da je padel na najnižjo raven v zadnjih devetih mesecih. Cene delnic v Južni Koreji, Singapurju, Šanghaju in Hong Kongu so zrasle med 0,7 in 1,1 odstotkov. Na ostalih azijskih trgih so cene padle.

V zraku pa je obviselo vprašanje, kaj bodo ZDA storile sedaj? Ali bodo uvedle še hujše, dodatne carine - ali ne? To je seveda odvisno le od ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Na spletni strani Investors.com so ocenili, da bo prav odločitev, ali bo Donald Trump sedaj uvedel nove, povračilne ukrepe proti Kitajski že ta petek »imela ogromen vpliv na trg delnic.«

»Če bodo carine uvedene, potem bomo na poti v tehnološko hladno vojno s Kitajsko, iz katere ne bo poti nazaj. Če ne bodo uvedene, potem bodo na Wall Streetu opazni znaki popuščanja, ker bodo vsi vedeli, da bodo Trumpove trgovske sankcije bolj lajanje, kakor pa pravi ugrizi.« Delniški trgi pa naj bi bili že sedaj »pod pritiskom« še posebej zaradi strahu zaradi trgovinske vojne.

kitajskazdakolaz.jpg

Vendar pa je v nedeljo svet obšla še ena novica, ki kaže, da je ameriško ekonomsko vodstvo v svetu že precej načeto.

Mediji so namreč poročali, da se je Kitajski po zadnjem vrhu v Tokiu uspelo dogovoriti glede oblikovanja »največje trgovinske zveze na svetu«. Gre za ogromno trgovsko območje, ki pokriva 16 velikih držav, med njimi tudi Kitajsko, Japonsko in Indijo, skupno torej kar tretjino svetovnega gospodarstva.

Kitajska je torej zelo hitro vstopila v prazen prostor, ki je nastal potem, ko je Donald Trump – očitno kratkovidno – samo štiri dni po svoji inavguraciji ZDA umaknil iz Transpacifičnega partnerstva (TPP), v katerem je sodelovalo 12 držav. Prav s pomočjo TPP si je ameriški predsednik Brack Obama prizadeval za ohranitev vpliva ZDA na Daljnem vzhodu.

Kitajska oblikuje največjo trgovinsko zvezo na svetu

»Ko se protekcionizem po svetu razrašča, je pomembno, da azijska regija visoko dvigne zastavo svobodne trgovine,« je dejal japonski minister za trgovino Hiroshige Seko. Zanimivo je, da se je pobudi pridružila tudi Japonska, ki je sicer tesna zaveznica ZDA. Končen dogovor o tem trgovskem bloku naj bi bil sicer sklenjen do konca leta.

Namesto da bi se glavni trgovski partnerji postavili v bran ZDA in proti Kitajski, imamo zato položaj, ko Kitajska skupaj z nekdanjimi zaveznicami ZDA – nastopa proti ZDA.

ZDA so Kitajsko sicer obtožile za glavnega krivca za preveliko ponudbo jekla na svetovnem trgu, zaradi česar je Donald Trump uvedel 25 odstotne carine na jeklo. Vendar je Kitajska zelo majhen izvoznik jekla v ZDA. Zato je s svojimi ukrepi Donald Trump dejansko napadel Kanado, EU, Mehiko in Japonsko.

uvozkitajska.jpg

In prav zato se je vsaj glede ekonomskih interesov, kljub vojaškemu zavezništvu z ZDA, Japonska premaknila nekoliko bliže Kitajski in si, kot piše Investors.com, prizadeva za »tesnejše vezi s Pekingom«. Pri tem se je spomladi ameriški predsednik celo »poigraval z mislijo, da se ZDA ponovno pridružijo TPP«. Po oceni spletne strani je to »jasen znak, da Trump sledi svojim instinktom v škodo kakršnegakoli strateškega pristopa v trgovinski politiki.«

Povedano preprosto želi Donald Trump zaradi velikega trgovinskega deficita, ki ga imajo ZDA s Kitajsko, sedaj ta deficit uporabiti kot »vzvod« za hitro, kratkoročno zmago v dolgotrajni trgovinski vojni s Kitajsko. ZDA namreč lahko uvedejo več carin na blago s Kitajske kot pa Kitajska na blago iz ZDA. Vendar bodo s tem ZDA počasi začele škodovati tudi lastnim potrošnikom blaga v ZDA, ki bodo občutili višje cene.

Ob tem bo »kakršnakoli zmaga proti Kitajski samo kratkoročna in bo le malo pripomogla k temu, da bi se zmanjšal 375 milijard dolarjev velik presežek Kitajske v trgovinski bilanci z ZDA in preprečili sistematski napori kitajskih podjetij, da si pridobijo dostop do intelektualne lastnine ameriških podjetij,« ocenjujejo pri Investors.com.