Teflonski Erjavec je preživel – pa bo tudi njegova stranka?

Karl Erjavec ostaja šef stranke DeSUS. Proti njegovemu odstopu je glasovalo 44 od 57 prisotnih članov sveta stranke. Erjavec je po glasovanju dejal, da je zadovoljen z rezultatom. Priznal je tudi, da je v kampanji naredil nekaj napak. Poleg pajdašenja z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem je izpostavil tudi svoje čustvene odzive na soočenjih. Povedal je, da je pričakoval boljši rezultat, da pa je vesel, da DeSUS ostaja parlamentarna stranka.

»Rezultat glede zaupnice je dobra popotnica za nadaljnje delo v stranki. Ne smemo zanemariti, da je stranka DeSUS morala poskrbeti, da ni prišlo do kakšne politične krize, kar bi takoj pomenilo zvišanje obrestnih mer in slabšanje bonitetnih ocen. Dolžni smo bili podpreti tudi kakšno slabo odločitev, da ne bi bilo politične nestabilnosti. Stranka DeSUS je zagotavljala večino tej vladi. Če bi SD zapustila to vlado, to ne bi imelo hujših političnih posledic,« je prepričan Erjavec. Opozoril je tudi, da je SMC na volitvah izgubila 26 poslanskih sedežev, DeSUS pa samo pet.

Erjavec je torej preživel - zastavlja pa se vprašanje, če bo preživela tudi stranka DeSUS? Generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek  (SAB) Jernej Pavlič je na primer na zadnji novinarski konferenci pojasnil, da se že oblikuje zametek sredinskega bloka, ki bi predstavljal možno koalicijo, in ocenil, da bo potrebnih še veliko pogovorov, preden bo prišlo do dejanskega dogovora. Na ta podatek so kot na zanimiv opozorili tudi nekateri na Twittru, na primer novinarka Nuša Baranja.

Pavlič je upal, da se bodo pogovori omenjenega trojčka čim prej razširili tudi s predstavniki drugih strank. Izrazil je svoje prepričanje, da je zelo pomembno, da predsednik Desusa Karl Erjavec na seji sveta stranke dobi zaupnico, saj da se v nasprotnem primeru »zna zgoditi, da levosredinska koalicija ne bo možna«. Pavlič je ocenil, da so namere v stranki Desus zelo različne in da je namera Erjavčevih potencialnih naslednikov vstop v desno vlado.«

Povedano drugače: z ponovno izvolitvijo Karla Erjavca so se torej povečale možnosti za levosredinsko vlado, hkrati pa zmanjšale možnosti, da Janez Janša, kljub očitni naklonjenosti predsednika države Boruta Pahorja, sestavi »sredinsko« koalicijo, ki se mu sicer po oceni novinarja Večera Aleša Kocjana v teh dneh kar kakor »sestavljanka zlaga kar sama.« Ponovna izvolitev Karla Erjavca je v to sestavljanko sedaj naredila luknjo, ki jo bo precej težko zakrpati. 

Sicer so se v Stranki Alenke Bratušek po Pavličevih besedah pripravljeni pogovarjati z vsemi, tudi po volitvah so se že slišali z vsemi v parlament uvrščenimi strankami. Kot je pojasnil, od SDS še niso prejeli nobene ponudbe, ampak zgolj poizvedovanja, ali so se pripravljeni pogovarjati.

Vendar pa se pri vsem tem zastavlja vprašanje, ali je želja SAB, da na čelu DeSUS ostane Karl Erjavec res  povezana samo z željo po tem da se čim hitreje sestavi delujoča koalicija v Sloveniji, ali pa se za to željo skriva še kakšna, morda notranjepolitična računica? Pri tem je potrebno opozoriti na to, kar je povedal dr. Igor Pribac v intervjuju za Insajder.

»Te analize še nisem nikjer slišal, ampak zdi se mi, da je del volivcev Karlu Erjavcu speljala Alenka Bratušek. Morda celo odločilni del. Njena kampanja je bila naravnana na dve nevralgični točki, ki zadevata starejše in najzvestejše volivce – zdravje in prejemki upokojenci. To sta bila glavna poudarka njene kampanje. In zdi se, da je bila v tem uspešna, ker je prišlo do njenega preboja in Erjavčevega padca,« je za Insajder dejal Igor Pribac.

Generalni sekretar SAB @pavlijj: “Zelo pomembno je, da Karl Erjavec ostane predsednik @strankaDeSUS, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da levosredinska koalicija ne bo možna.”

— Nuša Baranja (@NusaBaranja) 15 June 2018

Če je ta analiza točna – in veliko dejstev kaže, da je – potem bi to lahko pomenilo, da si v SAB želijo Karla Erjavca na čelu DeSUS ne zgolj zaradi lažjega sestavljanja »levosredinske vlade« (v kateri bi bila najverjetneje tudi Nsi) pač pa tudi (eli celo predvsem) zato, ker so prav zaradi njegovega vodenja stranke v SAB uspeli prevzeti dobršen del volilnega programa DeSUS, njegovih volilcev in posledično – tudi poslancev.

To pa seveda pomeni, da bi se tudi v prihodnje stranka SAB lahko, najverjetneje v novi levosredinski koaliciji, hitro širila v smeri volilne baze DeSUS-a prav zaradi vodstva Karla Erjavca, saj bi vse posledice slabih novic na področju zdravstva in morda kmalu ponovno nižjih prejemkov upokojencev (nove ekonomska kriza se napoveduje najpozneje v letu 2020) avtomatsko »padale« po plečih DeSUS kot vladne stranke, najbolj zadolžene za ta vprašanja, medtem ko bi stranka SAB lahko o istih temah zavzemala vsaj nekoliko drugačna stališča, vodila bolj samosvojo politiko in na ta način še naprej pridobivala glasove razočaranih volivcev DeSUS-a.

S tem bi se stranka SAB na naslednjih volitvah lahko še okrepila, predvsem na račun stranke DeSUS, ki najverjetneje več ne bi prestopila 4-odstotnega volilnega praga. In če bi se takšen trend nadaljeval, potem bi se zelo lahko zgodilo, da bo politična smrt DeSUS precej visoka cena za »reševanje šefa Karla Erjavca.«

Razen če "večni Karl" namer svojih tekmecev ne spregleda in ne odgovori s kakšno nasprotno, nepričakovano potezo.