sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Umirajoči senator John McCain proti imenovanju zagovornice mučenja za novo direktorico CIE
Ameriški senator John McCain je ameriški senat pozval, da naj zavrne imenovanje Gine Haspel za direktorico CIA. Kot razlog je navedel, da v svojem zaslišanju pred senatnim odborom ni želela priznati »nemoralnosti mučenja.«
»Verjamem, da je Gina Haspel domoljub, ki ima rada našo državo in je svojo profesionalno kariero posvetila služenju državi in njeni obrambi. Vendar je njena vloga pri nadzoru uporabe torture s strani Američanov neprijetna. Njeno zavračanje, da bi priznala nemoralnost mučenja, jo diskvalificira. Verjamem, da bi senat moral opraviti svojo svetovalno dolžnost in zavreči njeno nominacijo,« je v svojem pozivu senatu zapisal senator John McCain.
Haspelova brani mučitelje, »dobre ljudi«, ki so sprejeli »težke odločitve« v "hudih časih"
McCain je predsednik odbora za oborožene sile v senatu, vendar je trenutno v Arizoni, kjer ga zdravijo zaradi možganskega raka. Ob nominaciji Haspelove najverjetneje ne bo prisoten. Znano je tudi, da je v zelo resnem zdravstvenem stanju. Potekale naj bi celo že priprave na njegov pogreb. McCain naj bi menda celo naročil, da ne želi, da se pogreba udeleži predsednik Donald Trump, namesto njega bi veliko raje videl podpredsednika Mika Penca. Tudi zato se je Kelly Sadler, svetovalec Bele hiše, ponorčeval in Johna McCaina, češ da »itak umira«, vendar je ta njegova »šala« doživela slab odziv saj je v javnosti naletela na obsodbo.
Hspelova je sicer dejala, da operativcem CIE ne bi dovolila, da naredijo karkoli »nemoralnega, čeprav bi bilo tehnično legalno.« Toda hkrati ni želela obsoditi prakse »vodnega deskanja«, ki ga je tudi nadzorovala. Dejala je, da ne bo »sedela tukaj« s prednostjo vpogleda v vse in »obsojala zelo dobre ljudi, ki so sprejeli težke odločitve in so vodili agencijo v hudih časih in v zelo izrednih razmerah.«
McCain je v nasprotju s tem dejal, da morajo biti »metode, ki jih uporabljamo, enako prave in pravične kot vrednote, ki jih želimo braniti in promovirati v svetu. McCain je bil vojak v času vietnamske vojne in je doživel ujetništvo in mučenje v času, ko je bil ujetnik Vietkonga. Tudi zato vztrajno zavrača mučenje. Novembra leta 2017 e nasprotoval imenovanju Stevena Bradburya za generalnega konzula v transportnem ministrstvu zaradi njegovega sodelovanja pri izdelavi »memorandumov o mučenju« s katerimi so poskusili legalizirati različne oblike učenja zapornikov v ZDA.
Ameriški senatni odbor za obveščevalne dejavnosti je sicer že v preteklosti, po koncu vladavine Georga W. Busha ugotovil, da je bilo mučenje ameriških obveščevalnih agencij po letu 2001 nezakonito in predvsem – neuspešno.
Po poročanju Washington Posta naj bi se namreč izkazalo, da mučenje ter množično prestrezanje informacij zaradi iskanja teroristov »ni delovalo«, obenem pa naj bi tudi CIA po prepričanju večine senatorjev o samem programu – lagala. Obveščevalci naj bi dolga leta »zavajali vlado in javnost«, prikrivali pomembne podrobnosti o grobem mučenju, pretiravali s pomenom odkritih načrtov ujetnikov in njihove vloge, hkrati pa so mučenju pogosto pripisovali rezultate, do katerih so prišli z »običajnim« zasliševanjem, še predno so posegli po mučenju.
Z mučenjem in nezakonitim vohunjenjem pridobljene informacije naj bi bile po ocenah ameriškega senatnega poročila skoraj povsem nepomembne tudi pri iskanju in likvidaciji Osame bin Ladna. »CIA je prikrila, kdaj so pridobili kakšno informacijo, kar je vplivalo na napačno predstavitev efektivnosti programa,« je ocenil eden od virov Washington Posta, ki je videl poročilo. CIA je prav tako »pretiravala« pri ocenah vloge posameznih ujetih.
Agencija je tako na primer ujetega Abu Zubaida opisala kot »visokega operativca Al Kaide«, torej kot nekoga, ki naj bi bil primeren za »tehnike intenzivnega zasliševanja«, kot se je z evfemizmom označevalo mučenje, v resnici pa je bil samo posrednik, ki je Al Kaidi pomagal novačiti člane za taborišča. Vse pomembne informacije je Abu Zubaid zasliševalcem povedal že ob prvem zaslišanju v bolnišnici v Pakistanu, kljub temu pa so ga nato zasliševalci CIE »vodno deskali« še 83- krat, ne da bi ob tem izvedeli karkoli pomembnega.
V imenu varnosti države: butanje v zid, potapljanje in vodno deskanje
Nekaj delov poročila govori tudi o »pozitivnih« premikih znotraj same agencije in o sporih, ki so jih »tehnike« mučenja povzročile med samimi ameriškimi obveščevalci. Eden od zasliševalcev naj bi na primer zapustil tajni zapor na Tajskem, potem ko je postal vznemirjen zaradi mučenja, ki ga je videl v tajnem zaporu.
Po drugi strani pa so v poročilu zapisani tudi primeri, ko so zasliševalci CIA zahtevali, da se mučenje še nadaljuje, čeprav so bili analitiki prepričani, da tudi hujše mučenje ne bo privedlo do novih, pomembnih informacij.
Poročilo omenja tudi nekatere še neznane primere mučenja, na primer pretepanje (z rokami in udarjanjem glave ob zid) in »potapljanje« glave mučenega v kad z vodo in ledom, kar je drugačna »metoda« zasliševanja od doslej najbolj znanega »vodnega deskanja«, kjer so zaslišanim vodo zlivali preko brisače v usta, tako da so imeli občutek, da se dušijo. Metoda »butanja v zid in potapljanja« doslej ni bila na seznamu, ki ga je odobrilo ameriško pravosodno ministrstvo.
Celoten program je namreč ameriško ministrstvo za pravosodje odobrilo kmalu po 11 septembru leta 2001 in to kljub temu, da so ZDA k prepovedi mučenja zavezovale številne mednarodne konvencije.
Pravniki ameriškega predsednika Georga W. Busha in vodilni v pravosodnem ministrstvu so v ta namen iznašli tudi nekaj »kreativnih interpretacij« mednarodnopravnih določil, s katerimi so omogočili mučenje.