Slovenija je znova na nevarnem Balkanu - ki lahko že kmalu eksplodira

Vprašanje prihodnosti Balkana je te dni znova zaposlovalo evropske politike in analitike mednarodnih odnosov. Iz več virov je bilo slišati opozorila, da brez perspektive evropskih integracij in napredka temu delu sveta zaradi nerešenih vprašanj znova grozijo vojne in spopadi, ena od odmevnih analiz pa je Slovenijo znova postavila celo tja, kjer je mnogi v Sloveniji ne želijo videti – na severno obrobje Balkana. Res pa je, da zaradi številnih zgodovinskih in družbenih okoliščin Slovenija v ta del sveta res še vedno sodi.

Juncker: čaka nas ponavljanje zgodovine

O tem je spregovoril celo predsednik Evropske komisije Claude Juncker, ki je dejal, da Balkan brez perspektive vstopa v EU čaka scenarij iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. V nagovoru evropskim poslancem je dejal, da »ne želi, da se vojna vrne na Zahodni Balkan. Če tem državam v izjemno zapleteni regiji vzamemo evropsko perspektivo, potem bomo doživeli to, skozi kar smo šli že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja,« je dejal Juncker. Balkanski voditelji naj bi se sestali v Bolgariji že naslednji mesec, vendar zaradi zadržkov treh držav, ki Kosova ne priznavajo kot države, ni potrjena njihova udeležba in prav tako ne vsebina srečanja. Malo je tudi možnosti, da bi EU že kmalu omogočila katerikoli državi iz te regije polnopravno članstvo v EU. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je celo eksplicitno zavzel proti tej možnosti, saj si najprej želi reformirati EU in ga je strah, kako bo EU funkcionirala (po odhodu Velike Britanije) naprej z zgolj 27 članicami. Šele potem naj bi prišla na vrsto širitev na 30 ali morda 32 članic in zato tudi v zvezi z vstopom Albanije in Makedonije v EU ob zadnjem poročilu Komisije EU ni bil sprejet noben odločilen sklep.

Na nekaj podobnega je opozoril ameriški general Wesley K. Clark, nekdanji vrhovni poveljnik sil zveze NATO, ki so leta 1999 izvajale intervencijo zveze NATO proti ZRJ, danes pa poslovnež s številnimi projekti na Kosovu. Med drugim je tudi sodelavec UCLA Burkle centra za mednarodne odnose in predsednik uprave podjetja Wesley K. Clark & Associates. V Washington Postu je objavil mnenjski prispevek z naslovom »Ne čakajte, da zahodni Balkan znova eksplodira. ZDA in EU morajo delovati.« Potem, ko se je v začetku članka pohvalil, kako sta skupaj z ameriškim diplomatom Richardom Holbrookom ustavila »etnično čiščenje na Kosovu« je v bolj optimistično dodal, da so se sedaj »tri zahodno balkanske države, Hrvaška, Albanija in Slovenija pridružile zvezi NATO«, Slovenija in Hrvaška tudi EU, Kosovo pa, da je »sedaj neodvisna nacija.« Zanimivo je, da Wesley Clark, ki bi moral imeti Balkan v malem prstu, ni omenil dejstva, da se je zvezi NATO kot zadnja pridružila Črna gora. Manjkajoča Črna gora na njegovem seznamu tako daje vtis, da nekdanji poveljnik zveze NATO še zmeraj operira z zastarelimi podatki in da mu razmere v resnici niso zelo dobro poznane. Nepoznavanje regije pa je med poznavalci prva kritika, ki jo na Balkanu zelo radi usmerijo proti zunanjim »poznavalcem.«

Kakorkoli že, Wesley K. Clark takoj zatem, ko je Slovenijo uvrstil na Balkan opozarja, da so številni Evropejci probleme na Balkanu »odmislili«, da pa so ti problemi še daleč od tega, da bi bili rešeni. Balkan namreč postaja po njegovi oceni znova tarča vmešavanja »velikih sil«. »Nevarna mešanica slabe vladavine, ekonomske stagnacije in slabih demokratičnih institucij je majhno, toda pomembno manjšino prepustila rekrutaciji nasilnih džihadistov. Vse to regijo prepušča izkoriščanju s strani terorističnih organizacij in vmešavanju od zunaj, vključno z Rusijo, Kitajsko in Turčijo,« opozarja Clark.

Največji problem je po njegovi oceni to, da »Kremelj neprestano povečuje svoj vpliv« in vzbuja »antievropske, in protinatovske poglede.« Rusija naj bi imela velik vpliv predvsem na pravoslavne Srbe, medtem ko »vse bolj avtoritaren« turški predsednik Recep Tayyip Erdogan krepi svoj vpliv med muslimani v Bosni. Velika nevarnost je po njegovi oceni tudi gradnja novih mošej v Bosni in Hercegovini, ki nastajajo z denarjem Savdske Arabije, saj v teh mošejah širijo zelo konservativno, vahabistično, fundamentalistično interpretacijo islama, ki pa ima »zelo malo posluha za umirjeno tradicijo islama, ki je bila že stoletja prakticirana na Balkanu.«

Oslabljena in diskreditirana EU vodi k vojnam

In zato ni nenavadno, da je z Balkana v vrste »Islamske države« po Clarkovih navedbah odšlo okoli 1000 borcev, večinoma iz BiH in Kosova. »Imamo številna orodja za preprečevanje strašljive destabilizacije zahodnega Balkana,« opozarja Clark in dodaja, da je treba poskrbeti za to, da zahod ne bi zapravil »velikanske investicije« in velikih sredstev, ki jih je doslej že vložil v to »problematično regijo.«

Še bolj zanimiva je analiza Georga Friedmana na strani Geopolitical Futures, ki Slovenijo prav tako, tokrat celo »vizualno«, na geografski karti uvrsti v Balkan. Po kratkem opisu zadnjih dogodkov na Balkanu (dve bombni eksploziji v Črni gori, vpad albanskih specialcev ROSU na srbski sever Kosova brez dovoljenja zveze NATO, nasilna aretacija glavnega srbskega pogajalca za Kosovo in podobno) Friedman opozarja predvsem na zmanjšano vlogo zahodnih držav v tej regiji.

»Zgodovinske težave regije bi lahko bile presežene, če bi bil zahod še zmeraj najpomembnejša zunanja sila. Toda vzvod zahoda na Balkanu se je skrajšal in ni več tako dolg, kot je bil še včasih. Namesto tega poteka sedaj trojna konkurenca med zahodom, Turčijo in Rusijo. Zahod se tega zaveda in se poskuša odzvati. NATO je sprejel v članstvo Črno goro in si želi čim hitrejši sprejem Makedonije. Kot del zahodnega poskusa izolacije Rusije po primeru zastrupitve v Veliki Britaniji so nekatere balkanske države izgnale tudi ruske diplomate. Toda takšni napori se zdijo premajhni in prepozni. EU balkanskim državam ne more več obljubiti enake ravni prosperitete, Rusija pa je že pokazala, koliko so vredne garancije zveze NATO. Tudi Turčija je članica zveze NATO, toda z drugačnimi cilji v regiji, ki imajo korenine tako v njenih zahtevah kot v zgodovini, v kateri je igrala vlogo velike sile na Balkanu. Ni še dovolj močna, da bi sama zavladala na Balkanu in ima prav sedaj večje probleme v Siriji. Toda Turčija si počasi gradi svoj politični in ekonomski vpliv na Balkanu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je čutil dovolj močnega, da je v imenu Turčije obsodil kosovskega predsednika vlade, ker je razrešil notranjega ministra. Ruski položaj v regiji je močnejši. Rusija ima tesne, delovne odnose s Srbijo in Republiko srbsko, večinsko srbsko entiteto v Bosni, ki se vse bolj obnaša kot neodvisna entiteta. Srbija se je spogledovala z zahodom, vendar ne more sprejeti kosovske neodvisnosti, ruska potreba, da obdrži Srbijo kot zaveznika, pa je postala še resnejša v trenutku, ko so 'medmorske države' postale bolj združene proti Moskvi. Balkan še ni na robu kaosa. Toda razvoj dogodkov v tem delu sveta je v kontekstu diskreditirane EU, slabe in obupane Rusije in ambiciozne, toda negotove Turčije potrebno razumeti drugače. Politično nasilje v Črni gori, pomanjkanje napredka v srbsko-kosovskih odnosih, srbski nemiri na Kosovu, spreminjanje imena in druge intrige v Makedoniji, poslabšanje krhke politične strukture v Bosni in bande motoristov, ki divjajo brez nadzora  dobesedno drvijo drug proti drugemu. To, kar se pripravlja na Balkanu, pa lahko ima posledice za svet že zgolj zaradi geografije in zgodovine Balkana. Prva svetovna vojna se je začela na Balkanu. To ne pomeni, da se bo tudi tretja svetovna vojna začela tukaj – hočem reči le, da ima vsaka akcija popolnoma nasprotno reakcijo in da se bo tako, kot se spreminja strateški kontekst okoli Balkana, spreminjal tudi sam Balkan,« je prepričan George Friedman.