Ameriška vojska iz Deir Ezora pred osvoboditvijo mesta evakuirala visoke pripadnike ISIS-a

Sirska vojska in z njo povezani borci so zavzeli mesto Deir Ezor na vzhodu Sirije, ki je bilo v rokah skrajne Islamske države. Pri tem pa je, kot poroča iranska tiskovna agencija Fars, prišlo do na prvi pogled precej nenavadne situacije, saj je ameriška vojska iz mesta v posebni operaciji "helikopterske evakuacije" reševala poveljnike ISIS-a. Ameriški helikopterji naj bi med prodiranjem sirskih sil neprestano pristajali in vzletali v jugovzhodnem delu mesta, zato da bi "evakuirali višje poveljnike ISIS-a iz regije." Več virov naj bi potrdilo, da je do evakuacije prišlo, še predno se je začela ofenziva, v kateri so pred nekaj dnevi nato pripadniki sirske vojske tudi osvobodili še to sirsko mesto.

Evakuacija visokih poveljnikov ISIS-a

"Ameriški vojaški helikopterji so naprej manevrirali nad kmetijo v regiji Al Majden. Potem so letala izvedla napad, slišale so se eksplozije, poskusili smo se skriti, nato pa smo videli več ameriških helikopterjev. Na terenu so bili tuji poveljniki ISIS-a, ki so čakali blizu svojih poveljniških mest. Helikopterji so jih nato odpeljali ven iz Majdena," je za agencijo dejal lokalni pastir Muhamed Avad Husein.

Istočasno pa ZDA pošiljajo orožje tudi silam SDF, ki se sicer spopadajo z ISIS-om. Visoki predstavnik Sirskih demokratičnih sil (SDF) je v ponedeljek dejal, da so ZDA nadaljevale z njihovo oskrbo ter da so jim poslale 120 tovornjakov težkega orožja in oklepnikov potrebnih za operacijo v Deir Ezoru. Dobili naj bi tudi vozila humer, rakete z infrardečim vodenjem, strojnice, minomete, avtomatske puške in strelivo. Orožje in oprema naj bi prišla preko ozemlja severnega Iraka, čez prehod Rojava, kjer živijo sirski Kurdi. Od tam naprej naj bi tovornjaki potovali po ozemlju, ki je še vedno pod nadzorom ISIS-a, vse do Deir Ezora.

Vse več analitikov pa opozarja, da se v trenutku, ko se s porazom ISIS-a končuje vojna v Siriji odpira nova "posredna vojna" med Savdsko Arabijo in Iranom - in to v Libanonu. Uvod v to bi lahko predstavljal tudi nedavni odstop libanonskega premierja Saada Hairirija, ki se je po vsemu sodeč zgodil na pobudo Savske Arabije. Tudi agencija Reuters že poroča, da so "Savdijci v spopadu z Iranom ponovno odprli libanonsko fronto." 

V Libanonu je namreč zelo pomembna vojaška in tudi politična sila - je del vladne koalicije - tudi šiitski Hezbolah, ki uživa podporo Irana in katerega borci so bili skupaj s sirsko vojsko in iranskimi enotami zelo pomemben del sil, ki so v Siriji porazile ISIS. Teroristično organizacijo ISIS pa ga je ob podpori ZDA zelo dolgo tudi financirala in opremljala Savdska Arabija. Zmaga enot sirskega predsednika Bašarja Asada ob pomoči Rusije in Irana v Siriji je na Bližnjem vzhodu okrepila vpliv Irana, ki lahko računa tudi na podporo vlade v Bagdadu, to pa v Savdski Arabiji vidijo kot največjo nevarnost za "regionalno stabilnost" - v resnici pa za svoj vpliv v regiji.

Savdska Arabija je zaradi menda pretiranega iranskega vpliva pred tremi leti že intervenirala v državljansko vojno v Jemnu, kjer je situacija še zmeraj povsem izven nadzora in kjer neprestano bombardiranje države s strani savskih sil dan za dnem povzroča nova razdejanja. Odnosi med iranom in Savdsko Arabijo so se še posebej zaostrili pred nekaj dnevi, ko so savdske sile sestrelile balistično raketo "scud", ki je bila iz Jemna izstreljena proti glavnemu savdskemu letališču. 

Kmalu nova vojna v Libanonu?

Dan zatem je odstopil tudi libanonski predsednik Saad Hariri, ki je takoj zapustil državo in odpotoval v Savdsko Arabijo. Po poročanju Reutersa je eden od evropskih diplomatov ocenil, da se zdi, da "so se Savdijci odločili, da je najboljši način, da se zoperstavijo Iranu to, da začnejo pri Libanonu." Savdska Arabija namreč trdi, da je Hezbolah v sicer krhki strukturi večnacionalne in multikonfesionalne libanonske družbe "ugrabil" libanonsko politiko in da je Libanon s svojo politiko dejansko že "napovedal vojno" savdskemu kraljestvu. V tej posredni, kmalu pa morda celo pravi vojni pa bi zelo verjetno lahko skupaj s Savdsko Arabijo deloval tudi Izrael. V Izraelu se čutijo vse bolj ogrožene predvsem zaradi velike vojaške pomoči, ki jo je v zadnjih letih prejemal Hezbolah. Po nekaterih podatkih naj bi si Hezbolah v Libanonu pripravil zalogo več kot 100 000 raket različnega dosega. Hezbolah je bil sicer ustanovljen leta 1982 s strani iranske revolucionarne garde, največje uspehe pa je imel leta 2006, v vojni med Libanonom in Izraelom. Od tedaj pa se je še dodatno okrepil tudi zaradi izkušenj njegovih borcev v času vojne v Siriji. 

Tamer al- Šaban, minister za "zalivske zadeve" v vladi Savdske Arabije, visoki svetovalec kronskega princa Mohameda bin Salmana, ki "de facto" že vodi vlado te kraljevine, je ob tem nenadoma podal zelo ostro izjavo. "Z libanonsko vlado bomo postopali kot z vlado, ki je Savdski Arabiji napovedala vojno. Libanonci se morajo zavedati te nevarnosti in storiti vse, da razrešimo sporna vprašanja, še predno se bomo približali točki, s katere ne bo vrnitve,"je dejal za postajo Al Arabija.