NSi: Mačehovski odnos vlade do Slovencev, ki živijo v kriznih območjih in so potrebni pomoči

Za komentar o razmerah v Venezueli v luči slovenske skupnosti smo se obrnili na izvoljene predstavnike slovenskega naroda, ki delujejo v slovenskem državnem zboru. V nadaljevanju objavljamo odgovore državnozborskega poslanca in podpredsednika opozicijske NSi Jožefa Horvata.

Kako ocenjujete trenutne razmere v Venezueli?
Trenutne razmere v Venezueli so izjemno zaskrbljujoče, ne samo za državljane Venezuele, temveč tudi za postavitev konstelacij moči na tej celini. Ta nekoč najbogatejša država Latinske Amerike, z ogromnimi zalogami črnega zlata, se je v zadnjem desetletju spremenila v diktaturo.

V Novi Sloveniji zato zaskrbljeno in z ogorčenjem opazujemo nasilje in uboje več sto nedolžnih civilistov, zapiranje politične opozicije in vsesplošno pomanjkanje osnovnih človekovih dobrin. Dejstvo je, da je za kršitve človekovih pravic v Venezueli najbolj odgovorna tamkajšnja vlada.

Ali menite, da Slovenija/MZZ naredi dovolj za pomoč Slovencev v tem državi, tako v smislu repatriacije, evakuacije kot pridobivanja slovenskega državljanstva?
Zdi se nam nesprejemljivo, da Ministrstvo za zunanje zadeve odnose med državama ocenjuje kot »dobre in brez odprtih vprašanj«. Repatriacija je opredeljena v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) (Uradni list RS, št. 43/2006 z dne 21. 04. 2006 in Uradni list RS, št. 76/2010 z dne 1. 10. 2010) in sicer v poglavju VII. Tu je opredeljeno, kaj repatriacija pomeni, kdo odloča o začetku izvajanja postopka repatriacije in tudi vsi postopki za repatriacijo, ipd.

V Novi Sloveniji obžalujemo, da ima aktualna oblast do Slovencev, ki živijo v kriznih območjih in so potrebni pomoči, prej mačehovski kot materinski odnos. Prizadevali si bomo, da se bo ta odnos bistveno izboljšal. Od Vlade Republike Slovenije pričakujemo takojšnje ukrepanje in pomoč Slovenkam in Slovencem, ki živijo v Venezueli. Diplomacija naj v najkrajšem možnem času naveže stike s Slovenci, živečimi v Venezueli, ter jim ponudi vso potrebno pomoč. Slovencem v Venezueli naj se omogoči prihod in bivanje v Sloveniji, če je potrebno, tudi s spremembo zakonodaje po nujnem postopku.

Kje vidite največje probleme na tem področju?
Problem je gotovo toga zakonodaja, ki določa pogoje za pridobivanje državljanstva oz. pogoje za naturalizacijo za slovenske izseljence in njihove potomce. Potreben bo razmislek o nujni spremembi zakonodaje za tovrstne primere.

Ali podpirate idejo, da bi Slovenci iz zamejstva oz. tujine dobili predstavnika/e v slovenskem državnem zboru?
Nova Slovenija podpira idejo, da bi Slovenci iz zamejstva in tisti, ki živijo po svetu imeli svoja predstavnika (vsaki po enega) v Državnem zboru. Na XI. Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru RS, ki je potekalo 30. junija 2010 pod naslovom ''Dvajset let samostojne Slovenije in Slovenci zunaj njenih meja: pogled nazaj in pogled v prihodnost'' je med priporočili Vladi RS prvič ta zahteva jasno zapisana in na vseh naslednjih srečanjih v Državnem zboru ponovljena. Med priporočili Vladi RS v točki 7 piše: Udeleženci XI. Vseslovenskega srečanja pozivamo vse politične stranke v RS, da nadaljujejo aktivnosti v smeri pobude za spremembo Ustave RS, s katero bi Slovenci zunaj meja RS dobili pravico do neposredne zastopanosti v Državnem zboru RS.

Preden bi pristopili k dejanski realizaciji tega, bi bilo potrebno dobro domisliti način izbiranja teh predstavnikov, oz. proučiti dobre prakse v državah, kjer takšna rešitev že obstaja.