Nevarna umetna inteligenca vse bolj prevzema tudi vojaške naloge

Vse hitrejši napredek robotike in umetne inteligence se hitro kaže tudi ob vse večji uporabi novih, na umetni inteligenci utemeljenih vojaških sistemih. Ameriško obrambno ministrstvo je tako na primer vzpostavilo poseben sistem prepoznavanja obrazov, objektov in vozil, ki deluje s pomočjo »dronov«. Sistem se opira na »geolokacijo« in lahko ljudi in objekte ter njihovo gibanje prikaže na geografskih kartah. Sistem naj bi bil ob prvih poskusih okoli 60.odstotno, po izboljšavah pa okoli 80-odstotno natančen, vendar še kljub temu potrebuje pomoč človeka, kadar računalniki kot svoje cilje označijo napačne objekte.  

Nadzor z droni, avtonomni tanki in roji »mislečih« raket

Programska oprema spremlja obraze ljudi in objekte s pomočjo majhnih dronov ter podatke sinhronizira s Pentagonovim projektom Minotaur. Tako se ljudje in objekti jasno prikažejo na geografskih kartah, kar je bilo prej mogoče samo »ročno«, ob pomoči človeških operaterjev. Na primer tedaj, ko se na sliki hkrati prikaže skupina ljudi, nekaj objektov in žival, ki teče. Tu je še vedno potrebna pomoč ljudi. Vendar se je umetna inteligenca sposobna »sama učiti« in popravljati napake. Prav to pa odpira pod za »naslednjo fazo učenja strojev in ljudi«, poudarja generalpolkovnik ameriških zračnih sil John Shanahan, ki je odgovoren za ta projekt. Če bo projekt uspešen bodo manjše drone povezali z večjimi, kot so Reaper ali Predator in na koncu vzpostavili celo »Gorgonov pogled« - sistem kamer, ki bodo lahko istočasno nadzorovale celotna mesta. Pri tem je zanimivo tudi to, da so za velik del inovacij poskrbela komercialna podjetja. 

V Rusiji na podoben način umetno inteligenco selijo v okrilje kopenske vojske. Nedavno je ministrstvo za obrambo prikazalo primerek novega oklepnega robota, goseničarja Nerekhta in njegovo »borbo« proti daljinsko vodenim napadalcem. Video prikazuje popolnoma avtomatizirano vozilo s kupolo, podobno majhnemu tanku, ki z mitraljezom strelja na premikajoče se ali negibne tarče ter napreduje skupaj z vojaki. Video je bil posnet v ruski regiji Vladimir.

Drugo vozilo v filmu je opremljeno s strojnico PK Kalašnikov ter avtomatskim metalcem granat AG-30M, v boju z »roboti kamikazami«, majhnimi, daljinsko vodenimi tanki, ki lahko do svojih tarč ponesejo do 250 kilogramov eksploziva. Robotizirani tanki Nerekhta lahko sami prepotujejo okoli 40 kilometrov, s hitrostjo do 30 kilometrov na uro, ob tem pa so uporabni ne samo za napade, pač pa tudi za reševanje ranjenih vojakov, transport streliva, izvidniške naloge in podobno. Sistem pogona je izjemno tih. Po izvedbi testov naj bi ti »tankovski roboti« pričeli službovati v kopenskih silah Rusije, najprej v specialnih enotah »Spetnaz«. Pozneje pa naj bi dobili tudi težje orožje, predvsem topove in vodene izstrelke.

Istočasno pa tudi v ameriškem Pentagonu razmišljajo zelo podobno, le da želijo umetno inteligenco spraviti v višave. Pentagon si želi izdelati nove avtonomne robotske manevrirne rakete, ki bi ubogale »vodjo« ter istočasno komunicirale med seboj. Enako kot sivi volkovi. Takšno je tudi ime projekta »Gray Wolf« oziroma »Sivi Volk«.  Roji takšnih raket naj bi delovali »skupaj« in nato povzročili kaos v protiletalskih sistemih sovražnika. Sistem na bi bil prekrit s tančico tajnosti, podjetja, ki delajo na njem, pa javno ne želijo povedati preveč. Ve se le, da naj bi imele manevrirne rakete velik domet, da naj bi letele s podzvočno hitrostjo in bile prirejene za »izboljšano navigacijo, preživetje in napad na določene tarče.« Na projektu naj bi delala podjetja Lockheed Martin in Northrop Grumman, vsako pa naj bi za izdelavo svoje verzije projekta že dobilo 110 milijonov dolarjev. Lockheed naj bi svojo rešitev predstavil leta 2022, Northrop pa do konca leta 2024.

V štirih urah nadgrajena šahovska zgodovina človeštva

Da ima umetna inteligenca zares velik potencial pa kaže tudi novica iz sveta šaha. V samo štirih urah se je namreč računalniški program uspel sam naučiti šah in nato premagati drugega računalniškega velemojstra z potezami, ki so bile dotlej v 1500 zgodovini šaha – neznane. Posledice takšne prevlade umetne inteligence bi zato v prihodnosti lahko bile tudi, kot ocenjuje Daily Mail, »zastrašujoče.« Vodilni strokovnjak Univerze v Oxfordu, profesor Michael Wooldridge je že letos opozoril britanske poslance, da bi umetna inteligenca ob tako hitrem razvoju lahko »ušla iz pod nadzora.«

To je ta mesec pokazal tudi računalniški program AlphaZero, ki je tako potem, ko se je sam naučil šaha, premagal drug računalniški program, dosedanjega »nosilca naslova« po imenu Stockfish 8. Oba sta se spopadla v maratonu, dolgem 100 partij šaha. Pri tem je še posebej strašljivo dejstvo, da računalnika strokovnjaki niso zgolj vnaprej programirali in »napolnili« z raznimi znanimi šahovskimi kombinacijami, pač pa je dobil samo pravila in navodila, kako naj zmaga, kadar igra proti sebi. 

Ljudje so za znanje, kot ga je pokazal program, potrebovali stoletja razmišljanja. V tem primeru pa je program samo po 240 minutah proučevanja igre že razvil inovativne nove taktike. Da ljudje proti strojem že »nimajo več možnosti« pa je bilo prvič dokazano že leta 1997, ko je IBM-ov računalnik »Globoka modrina« premagal svetovnega šahovskega šampiona Garrya Kasparova.