Modra svetloba digitalnih naprav nepovratno ubija za vid pomembne celice

Da je modra svetloba, ki jo seva večina naših digitalnih naprav za oči škodljiva, je znano, toda sedaj so znanstveniki prvič konkretno pojasnili, zakaj je temu tako.

Ugotovili so namreč, da modra svetloba zaradi vpliva na kemične procese ubija na svetlobo občutljive celice v naših očeh. To lahko sproži proces, ki privede do popolne slepote. Raziskovalce je vodil dr. Ajith Karunarathne s skupino kemikov iz Univerze v Toledu. Ugotovili so, da modra svetloba sproža reakcijo, ki vodi do tega, da na svetlobo občutljiv protein v očeh v retini, znan tudi kot retinal, začne v fotoreceptorskih celicah proizvajati strupene molekule, kar vodi do smrti celic, občutljivih na svetlobo.

»To je strupeno. Če obsevate retinal z modro svetlobo, potem retinal ubije fotoreceptorske celice, saj molekula, ki prenaša signale na membrani, razpade. Fotoreceptorske celice v očesu pa se ne regenerirajo. Če umrejo, potem umrejo za vedno,« je pojasnil Kasun Ratnayake, študent – raziskovalec, vključen v projekt.

Modra svetloba je barva iz vidnega dela svetlobnega valovanja, ki jo zazna človeško oko, in seva z največjo energijo. Govorimo tudi o valovnih dolžinah vidne svetlobe z veliko energijo oz. s tujko High Energy Visible (HEV) wavelengths.

Človeško oko ne zagotavlja zadostne zaščite pred modro svetlobo ne glede na to ali izvira iz svetlobe sonca ali iz umetnih virov. Dolgotrajna izpostavljenost modri svetlobi lahko povzroči poškodbo očesne mrežnice in prispeva k starostni degeneraciji rumene pege ali makule. Rumena pega ali makula se nahaja v središču mrežnice, kamor so usmerjeni vhodni svetlobni žarki. Odgovorna je za ostro zaznavanje predmetov pred seboj in je nepogrešljiva za branje in pisanje. Poškodovana mrežnica ali rumena pega močno poslabša človekov vid in otežuje opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Razvoj tehnologij digitalnih zaslonov je v zadnjih letih hitro napredoval in vpeljal uporabo LED svetil kot vira njihove osvetlitve. Te LED svetilke oddajajo zelo močno modro svetlobo z veliko energijo.

Digitalne zaslone pa danes uporabljamo na računalnikih in prenosnikih, pametnih telefonih, tablicah in TV sprejemnikih.

Pretirano obsevanje z modro svetlobo lahko zato vodi do starostnih problemov očmi. Da bi razumeli problem, si je najbolje predstavljati oko kakor fotoaparat. Svetloba gre najprej skozi jasne, prozorne očesne strukture (roženico, lečo, steklovino, ki predstavljajo očesne optične medije); svetlobni žarek se za tem lomi s posredovanjem optičnih medijev in pade ter se fokusira na zadnjem očesnem delu – mrežnici.

Mrežnica deluje kot film ali digitalni senzor v fotoaparatu, absorbira in transformira svetlobo v živčne impulze, ki potujejo do možganov, kjer jih možgani analizirajo in ustvarjajo zavest/percepcijo o predmetu, ki se opazuje, kar imenujemo slika predmeta.

Del mrežnice, ki je specializiran za centralni vid in razlikovanje najmanjših detajlov, je makula ali rumena pega. Ima obilo fotoreceptorjev – specializiranih celic, ki sprejemajo vizualno spodbudo in jo prenašajo s pomočjo živčnih elementov. Na gosto razporejeni receptorji v makuli zagotavljajo ostrino vida, omogočajo razlikovanje detajlov in razpoznavanje obrazov, branje, pisanje, razlikovanje barv …

Degeneracija makule predstavlja enega ključnih oftalmoloških problemov sodobnega časa. Pojavlja se v nekaj oblikah, najpogostejša oblika pa je v zvezi s populacijo starih ljudi in se imenuje senilna makularna degeneracija /ARMD/. Bolj redke oblike se srečujejo pri prirojenih degenerativnih progresivnih obolenjih /juvenilna makularna degeneracija/ ali pri degenerativni visoki kratkovidnosti. Makula trpi tudi ob nekaterih sistemskih ali infektivnih obolenjih in lahko privede do resnih težav z vidom. V ZDA je na primer vodilni razlog za nastanek slepote, ponavadi med 50-tim in 60-tim letom starosti.

Znanstveniki so modri svetlobi izpostavili tudi druge vrste celic v kombinaciji z retinalom – rakaste, srčne celice in nevrone. Povsod je bil rezultat enak, saj so celice umrle.

Vendar pa sama modra svetloba brez povezave z retinalom ali pa navadna svetloba, s katerima so obsevali retinal, nista imeli nobenega učinka. Slabih učinkov prav tako nista imeli rdeča, rumena ali zelena svetloba.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da lahko molekula, imenovana alfa tocoferol, posebna oblika vitamina E, ki je naravni antioksidant, ki ga najdemo v telesu in očeh prepreči umiranje na svetlobo občutljivih celic. Vendar pa moč imunskega sistema z leti slabi in zato ljudje z leti izgubljamo bitko z modro svetlobo, ki jo sevajo mobilni telefoni, računalniški ekrani, LED svetilke in televizorji.

»Neprestano smo obsevani z modro svetlobo in roženica ter leče ne zmorejo blokirati ali odbiti modro svetlobo. Ni skrivnost, da modra svetloba lahko poškoduje naš vid tako, da uničuje očesno retino. Naši eksperimenti kažejo, kako se to zgodi in upamo, da bo to privedlo do terapij, ki bodo lahko upočasnile degeneracijo rumene pege, morda v obliki novih očesnih kapljic,« opozarja dr. Ajith Karunarathne.

Da bi se že danes zaščitili pred temi vplivi, pa predlaga, da nosimo očala, ki lahko filtrirajo tako ultravijolično kot modro svetlobo. In da predvsem v temi ne gledamo več tako pogosto na svoje mobilne telefone in tablice.