REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Naslednja katastrofalna ameriško-izraelska »izbrana vojna« je že na obzorju: Tarča bo Iran

Naslednja katastrofalna ameriško-izraelska »izbrana vojna« je že na obzorju: Tarča bo IranTrumpove grožnje Teheranu. Vir: Posnetek zaslona, X

Kaj se bo zgodilo na Bližnjem vzhodu?

Trenutno se zdi, da je bil Izrael za svojo genocidno vojno proti Palestincem celo nagrajen.

Čeprav izraelski vojski ni uspelo prodreti v Libanon več kot nekaj kilometrov in ni uničila Hamasa v Gazi je rezultat izraelsko-ameriškega dolgotrajnega spodjedanja Sirije padec Bašarja al Asada in praktično uničenje Sirije, kar je »osi odpora« onemogočilo hitro oskrbo Hezbolaha preko Sirije in zmanjšalo pritisk na Izrael.

In ker ima Izrael sedaj prosto zračno in skorajda tudi kopensko pot do meje z Irakom, je veliko bolj dosegljiv tudi Iran.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bi zato Iran lahko bil naslednja izraelska in ameriška tarča.

Iran je že nekaj desetletij cilj ameriških in izraelskih politikov in generalov, a priložnost za napad še nikoli ni bila tako blizu.

Scott Ritter, nekdanji marinec in inšpektor OZN opozarja, da je odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden že podpisal dva dokumenta, ki omogočata celo uporabo protibunkerskih jedrskih bomb manjše moči, s katerimi naj bi ZDA poskušale doseči iranske jedrske kapacitete.

Teheran naj bi bil soočen z izbiro, da se prikloni volji Washingtona in v zameno dobi dovoljenje za prodajo nafte, s katero bi nato poplavili svetovni trg - in tako z nižjimi cenami nafte zadali udarec še Rusiji.

Trenutno se zdi, da je bil Izrael za svojo genocidno vojno proti Palestincem celo nagrajen. A kmalu bi se lahko razumere sprevrgle v novo, še večjo katastrofo za ves svet in še posebej ZDA... 

To naj bi bila Trumpova strategija...

V American Conservative sta zanimiv članek na to temo napisala upokojeni polkovnik ameriške vojske Douglas MacGregor, nekdanji svetovalec sekretarja za obrambo v Trumpovi administraciji in James W. Carden, urednik in nekdanji svetovalec ameriškega State Departmenta.

Očitno je, da v tem načrtu vidita veliko nevarnost.

Takole opozarjata: »Na Bližnjem vzhodu ni miru in izraelski premier Netanjahu je še vedno odločen razširiti vojno.

De facto delitev Sirije na izraelsko in turško ozemlje je uvod v širšo vojno z Iranom. Kot je prejšnji teden poročal Times of Israel, so izraelske zračne sile (IAF) 'še naprej povečevale svojo pripravljenost in priprave' na 'morebitne napade v Iranu'.

Netanjahujeva glavna prednostna naloga je uničenje Irana, preden Rusija zmaga v Ukrajini in Sirija postane novo bojišče za Turke in Izraelce. To ni le konec washingtonskega 'mednarodnega reda, ki temelji na pravilih'. To je začetek kaosa.«

»Izraelske sile in turške pomožne enote (tj. islamistični teroristi, ki so oplenili Sirijo) že strmijo drug v drugega čez demarkacijsko črto, ki poteka v smeri vzhod–zahod južno od Damaska.

Netanjahu si ne dela utvar glede konflikta med dolgoročnimi strateškimi cilji Ankare v regiji in odločenostjo Jeruzalema, da zahteva sirski vojni plen.

Poleg resnih finančnih težav in družbenega nezadovoljstva na domači fronti se novoizvoljeni predsednik Donald Trump zdaj sooča z nevarnostjo vojn, ki jih ni začel, vojn, ki njegovi administraciji in državi ne bodo prinesle nobene strateške koristi.«

Vir: Posnetek zaslona, American Conservative

»Ameriško jamstvo za Netanjahujevo vse večjo vojno na Bližnjem vzhodu bo ogrozilo nacionalno varnost ZDA in zagotovilo, da bodo Washington, njegove oborožene sile in ameriško gospodarstvo talci kakršne koli strateške usmeritve, za katero se Netanjahu odloči.

Edina gotovost sredi kaosa je, da se po zaslugi privolitve Bidna, Netanjahuja in Erdoğana širša vojna na širšem Bližnjem vzhodu šele začenja. To je tisto, kar bomo obžalovali.«

Za Netanjahuja je ključnega pomena začetek vojne prej kot pozneje. Vojna z Iranom postavlja Trumpa pred strateško izvršeno dejstvo.

Če se Trump odloči oddaljiti Združene države od novega prelivanja krvi na Bližnjem vzhodu, bosta nenehni konflikt med Izraelom in Iranom in morebitna konfrontacija Turčije z Izraelom onemogočila odstop.

Načrtovalci ameriške politike morajo razumeti širši kontekst, v katerem se vse to odvija – in zakaj bo vojna proti Iranu na koncu pripeljala v katastrofo nas in naše domnevne izraelske prijatelje.«

»Glavni cilj zunanjepolitičnih načrtovalcev ZDA bi moral biti prilagajanje ameriškega gospodarstva in vojaškega establišmenta multipolarnemu svetu ter razvoj novih trgov, ne pa novih sovražnikov.

Zavrnitev Washingtona, da bi priznal temeljne premike v moči in bogastvu, je v središču večine zunanjepolitičnih neuspehov Bidnove administracije.

Uspešno upravljanje sprememb bi preprečilo konflikt z Iranom; na miren način bi uskladil konkurenčne zahteve po regionalni hegemoniji, kot so nedavno storili Kitajci s svojim posredovanjem pri zgodovinskem zbliževanju med Kraljevino Savdsko Arabijo in Islamsko republiko Iran.«

Vir: Posnetek zaslona, X

»To bi ponovno oživilo večstranske organizacije, kot sta Varnostni svet ZN in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta dejanja bi prispevala k nastanku novih razmerij moči po vzoru Metternichovega in Castlereaghovega Koncerta Evrope iz leta 1815.

Bonaparte se je pošalil, da je v vojni resnica prva žrtev. Od takrat se ni nič spremenilo. Washington je pravi vrelec laži, ki hrani neskončen tok lažnih pripovedi o resničnem značaju džihadističnih hord, ki divjajo po Siriji.

 Tako kot nobenega vprašanja strateške varnosti v Evropi ni mogoče rešiti brez sodelovanja Rusije, Washington ne more ustvariti stabilnosti na Bližnjem vzhodu z brezpogojno podporo izraelskim ozemeljskim ambicijam.

Ameriški neuspeh pri upravljanju lastnega prehoda na večpolarnost bo ustvaril več kaosa in zanetil veliko vojno na Bližnjem vzhodu, da ne omenjamo popolne vojne z Rusijo in sčasoma s Kitajsko.

Pogled, ki daje prednost izogibanju konfliktom in ne sprožanju novih konfliktov, mora nadomestiti skoraj tri desetletja brezbrižnega vodenja zunanjih zadev.

Novo razmišljanje v obrambni in zunanji politiki bi moralo diplomacijo in miroljubno sodelovanje postaviti na prvo mesto pred uporabo vojaške moči.«

»Bonaparte se je pošalil, da je v vojni resnica prva žrtev. Od takrat se ni nič spremenilo.

Washington je pravi vrelec laži, ki hrani neskončen tok lažnih pripovedi o resničnem značaju džihadističnih hord, ki divjajo po Siriji.

Za naše namene pa je pomembno opozoriti na razporeditev moči za islamističnimi frakcijami, ki zdaj plenijo in terorizirajo Sirijo.«

Trenutna situacija - v Siriji... Vir: Posnetek zaslona, X

»Zdi se, da se Washington v svoji ravnodušnosti ne zaveda uničenja Sirije in pojava skupne izraelsko-turške hegemonije na Bližnjem vzhodu. Razpad Sirije pa Tel Avivu odpira kratko priložnost, da napade Iran.

Kot je zapisal Times of Israel, medtem ko prej 'izraelsko letalstvo (IAF) ne bi letelo neposredno nad Damaskom, ko bi izvajalo napade na cilje, povezane z Iranom v prestolnici, zdaj to lahko stori.'

Netanjahu verjame, da ima veter v hrbet: opogumljen zaradi padca Asadovega režima se bo posvetil Libanonu, južni Siriji in Zahodnemu bregu.«

»Ena od predvidljivih posledic napada na Iran bo utrjevanje iransko-savdskega zbliževanja s kitajskim posredovanjem – in utrjevanje blokov na širšem Bližnjem vzhodu, zaradi česar bo Iran podprt s strani Rusije, Kitajske in Savdske Arabije.

Zdi se, da se Washington v svoji ravnodušnosti ne zaveda uničenja Sirije in pojava skupne izraelsko-turške hegemonije na Bližnjem vzhodu. Razpad Sirije pa Tel Avivu odpira kratko priložnost, da napade Iran. Netanjahu verjame, da ima veter v hrbet...

Ta bo usmerjen proti začasnemu izraelsko-turškemu bloku, ki ga podpirajo Washington in njegovi evropski vazali.

Iran ni Irak: z 90 milijoni ljudi ima dvakrat več prebivalstva kot Irak, ima bolj razvito gospodarstvo in močnejše zaveznike, kot jih je kadarkoli imel Sadam Husein. V nasprotju s pričakovanji neokonservativcev na širšem Bližnjem vzhodu ni sprehodov s torto.

Edina gotovost sredi kaosa je, da se po zaslugi privolitve Bidna, Netanjahuja in Erdoğana širša vojna na širšem Bližnjem vzhodu šele začenja.

To je tisto, kar bomo obžalovali.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke