sreda, 04. december 2024 leto 29 / št. 339
Če nismo previdni, nas objava na socialnem omrežju lahko veliko stane
Vir: pixabay.com
Skoraj vsakdo je objavil nekaj na socialnih medijih, kar se je kasneje izkazalo za napačno. Toda nekateri ljudje niso samo naredili »napake«, pravzaprav so objavili stvari, zaradi katerih so jih odpustili ali jim izrekli globo.
Nad objavami in fotografijami denimo na Facebooku, v trenutku ko so te objavljene, izgubimo nadzor.
Potrebno se je zavedati, da objavljene fotografije niso več posameznikova fizična, temveč le še moralna last. Nad objavami in fotografijami denimo na Facebooku, v trenutku ko so te objavljene, izgubimo nadzor.
V isti sekundi, ko uporabnik nekaj objavi, si namreč to lahko njegovi prijatelji shranijo in delijo naprej. Vsakdo torej sam prevzema odgovornost do tega, kar objavi. Na socialnih omrežjih je danes težko potegniti črto med javnim in zasebnim življenjem.
V ZDA je še huje, saj poleg uradnih vladnih subjektov tretje stranke pogosto izpolnjujejo vladne zahteve po informacijah. Med njimi so velika tehnološka podjetja, kot so Google, Apple, Microsoft in Facebook, za katere je Edward Snowden pokazal, da so sodelovala pri prizadevanjih Nacionalne varnostne agencije (NSA). Spomnimo, da je bil Edward Snowden takrat zasebni izvajalec v NSA in ne vladni uslužbenec.
Izvajalci in zasebna podjetja namreč lahko zbirajo informacije tudi v imenu vlade ZDA.
Potrebno se je zavedati, da objavljene fotografije niso več posameznikova fizična, temveč le še moralna last.
Nekdo, ki preživi veliko časa na spletu, deli na družabnih medijih, ustvarja račune pri različnih storitvah in / ali komunicira s prijatelji in sorodniki v tujini, bo pustil veliko jasnejšo sled podatkov kot nekdo, ki se izogiba Facebooku in sprejema proaktivne ukrepe za zaščito zasebnost.
Kaj pove vaš profil na socialnih omrežjih o vas, lahko premisli vsak zase. Če ste se prijavljali na delovno mesto, ali je tam kaj, kar ne želite, da bi sedanji ali potencialni delodajalec videl?
V svetu je znanih že veliko zgodb, ki so zaradi svojih objav pripeljale do različnih posledic. Dogaja pa se tudi v Sloveniji. Nekatere najbolj odmevne zgodbe iz sveta so:
Hrvaški natakar, zaposlen v restavraciji na Korčuli, je na Facebooku kritiziral dve stranki zaradi slabe napitnine. Ena od strank je bila zvezdnica Demi Moore. Ko je objavil fotografijo računa, je bil nemudoma odpuščen.
Uslužbenki iz Švice so v podjetju verjeli, ko je rekla, da bi rada ostala doma v temni sobi, saj ima težave z močnimi migrenami. Vendar pa je nadrejeni opazil, da je bila v času bolniške aktivna na Facebooku, kar je po besedah predstavnika švicarske zavarovalnice Nationale Suisse uničilo zaupanje podjetja uslužbenki. Slednja je bila sicer odpuščena zaradi zlorabe zaupanja, in ne aktivnosti na Facebooku.
Tudi v Sloveniji obstajajo primeri, v katerih so želeli delodajalci zaradi škodljivih izjav odpustiti zaposlenega.
Stevardese podjetja Virgin Airlines so z njihovimi letali nehale leteti, ko so na Facebooku javno kritizirale svoje delovne razmere, med njimi tudi potnike, ki so jih plačevali.
Učiteljica Ashley Payne je na Facebooku objavila fotografijo, na kateri je v roki držala alkoholno pijačo in že je bila ob delovno mesto.
Častna sestra, po domače nuna ali redovnica iz Španije je morala zapustiti samostan samo zato, ker je imela preveč prijateljev (285) na socialnem omrežju, pa tudi preveč časa je namenila tem dejavnostim. Višek pa je bilo njeno zanimanje za nove tehnologije, kar je bilo precej tuje sosestram.
Ameriška učiteljica je pristala na prisilnem dopustu, ko je na Facebooku objavila, da ni učiteljica, ampak paznica bodočih kriminalcev. Na sodišču je razložila, da je do objave na Facebooku prišlo na dan, ko jo je eden od učencev udaril, ostali pa so ji ukradli denar. Komentar je bil namenjen njenim 333 Facebook prijateljem, vendar se je objava hitro razširila in prišla na ušesa vodstva šole in staršev.
Ena najbolj odmevnih pa je zgodba članica stranske SDS, Vike Jelen Škrlep, ki ji je sodišče zaradi dveh zapisov na Facebooku naložilo plačilo kazni v višini 1.366,78 evrov.
Tudi v Sloveniji obstajajo primeri, v katerih so želeli delodajalci zaradi škodljivih izjav odpustiti zaposlenega.
Vendar pa delodajalci v postopku niso uspeli, saj niso dokazali, da je prav zapis zaposlenega na družbenem omrežju povzročil padec ugleda oziroma škodo podjetju.
Ena najbolj odmevnih pa je zgodba članica stranske SDS, Vike Jelen Škrlep, ki ji je sodišče zaradi dveh zapisov na Facebooku naložilo plačilo kazni v višini 1.366,78 evrov. Zaradi objave na Facebooku, ki je zadevala t. i. »koroška dečka«, je Vika Jelen Škrlep lansko leto dobila pravnomočno razsodbo sodišča 1. stopnje. Pri vsem tem pa je še bolj srhljivo to, da se je v postopku poleg Vike Jelen Škrlep znašlo še vseh 5 komentatorjev njene objave na Facebooku.
Kaj pa si lahko mislimo o objavah našega predsednika države, ki pravi, da se z objavami na družbenih omrežjih želi približati predvsem mladim, pa prepuščamo, da ocenite sami. Dejstvo je, da gre za človeka s funkcijo, ki je simbolna. Državljani ga plačujemo zato, da simbolno predstavlja sistem, nam vzbuja občutek zanesljivosti, boja za pravičnost, okolje, skrb za sodržavljana, skratka zato, da dela za skupno dobro.
