REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA postajajo zaostala država, v Sloveniji pa se nekateri še kar naprej čudijo ameriškim gospodarskim "uspehom"

ZDA postajajo zaostala država, v Sloveniji pa se nekateri še kar naprej čudijo ameriškim gospodarskim Huawei Mate X. Vir: The Verge

Mark J. Perry, profesor gospodarstva in financ na Univerzi v Michiganu in urednik popularnega ekonomskega bloga Carpe Diem je na preprost in nazoren način predstavil vse slabe učinke protekcionizma.

Gre za politiko, ki jo pod sloganom »Najprej Amerika!« seveda zagovarja predvsem sedanji ameriški predsednik Donald Trump.

ZDA že zaostajajo pri oblikovanju telefonov in zložljivi telefoni so dokaz za to.

Kratkoročno so učinki protekcionizma sicer na prvi pogled »pozitivni« - in to kažejo tudi rezultati ameriškega gospodarstva, ki res napreduje, kar radi poudarjajo tudi v nekaterih slovenskih medijih – toda dolgoročno to prinaša več težav, kot koristi.

"Razmere na trgu dela v ZDA ostajajo imenitne, saj ministrstvo za delo poroča, da so aprila v državi odprli 263.000 neto novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je z marčnih 3,8 odstotka nazadovala na 3,6 odstotka, kjer ni bila že vse od decembra 1969," poroča na primer SDS-ova Demokracija.

Toda zakaj - ob takšnem domnevnem razcvetu gospodarstva - nekaterih najboljših telefonov na svetu, na primer, več ni mogoče dobiti na ameriškem trgu?

In to je samo eden od primerov, ki kaže, da ZDA vse bolj zaostajajo za svetom. 

Na to je pred časom opozoril že Verge.

Samsung Fold Vir: Samsung
Ekonomska cena novih carin je že v celoti padla na ramena ameriških potrošnikov. To je edini zložljivi telefon, ki ga bodo letos lahko kupili Američani.
Vse te naprave imajo nekaj skupnega - tako kot tudi zadnjih nekaj valov inovativnih oblik telefonov ne bodo vna voljo v Ameriki v kakršnemkoli realnem smislu.

"ZDA že zaostajajo pri oblikovanju telefonov in zložljiv telefoni so dokaz za to. Letošnji kongres mobilnega sveta je bil poln zložljivih telefonov, od Huaweijevega slokega Mate X preko Xiaomijevega trikrat zložljivega modela do TCL-ja in večkotnega DragonHinga, Oppovega prototipa ter nerodnega Royale FlexPaija in LG-jevega V50 z na pol lažnim drugim ekranom. Toda vse te naprave imajo nekaj skupnega - tako kot tudi zadnjih nekaj valov inovativnih oblik telefonov ne bodo vna voljo v Ameriki v kakršnemkoli realnem smislu. Če pogledamo na trg preklopnih telefonov, imamo na voljo samo en model, ki bo prodajan v ZDA s strani ponudnikov mobilne telefonije, ne da bi se ukvarjali z uvoznimi carinami ali kompatibilnostjo mobilnih telefonov. To je Samsungov Galaxy Fold. In to ni nov fenomen," opozarja Verge.

Razlog za to je seveda - ameriški protekcionizem.

Protekcionizem je že večkrat v zgodovini dokazal svoje slabe strani.

Ko so raziskovalci Mednarodnega denarnega sklada pred kratkim preučevali povečanje carin v 151 različnih državah sveta med letoma 1963 in 2014, so ugotovili, da so s politiko višanja carinskih barier povezani tudi upad domače proizvodnje in produktivnosti, večja brezposelnost in večja neenakost.

Škoda zaradi protekcionizma - tabela
Carine in izgube potrošnikov (prva kolona), dobički proizvajalcev (druga), letna izguba potrošnikov za vsako "rešeno" delovno mesto v ameriških dolarjih iz leta 1986 (tretja) in 2019 (četrta).

Tudi Združene države Amerike niso imune na te škodljive sile: dve najnovejši študiji, ki sta ju izdelali ekonomisti Nacionalnega urada za ekonomska raziskovanja, sta ugotovili, da je ekonomska cena zaradi Trumpovih carin, uvedenih leta 2018 proti različnim državam (predvsem pa proti Kitajski in EU) že v celoti padla na ameriške potrošnike - tako podjetja kot tudi posameznike.

Tudi raziskava Marka J. Perryija o skoraj stoletju uvajanja različnih zaščitnih ukrepov v ZDA pred protekcionističnimi politikami Donalda Trumpa je pokazala, da so ti ukrepi, z zelo redkimi izjemami, ameriškim potrošnikom, delavcem in podjetjem, naložili ogromne gospodarske stroške - več kot pol milijona dolarjev (po tečaju dolarja iz leta 1986) za vsako na ta način na novo ustvarjeno zaposlitev v ZDA.

Čeprav ameriški kupci jekla plačujejo veliko višje cene za jeklo, kot njihovi globalni konkurenti, cena delnic ameriške jeklarske industrije pada.

Hkrati pa takšna politika dolgoročno ne odpira tujih trgov in ne omogoča napredovanja ameriških podjetij in delavcev.

V največjem primeru so ta delovna mesta za vedno izginila, podjetja pa so šla v stečaj ali pa so se na vlado znova obranila s prošnjami po državni pomoči.

In to se, kljub na prvi pogled vzpodbudnim rezultatom, znova dogaja, opozarja ameriški profesor.

Čeprav ameriški kupci jekla plačujejo veliko višje cene za jeklo, kot njihovi globalni konkurenti, cena delnic ameriške jeklarske industrije močno zaostaja za indeksom S&P 500.

Zaradi teh in sorodnih razlogov gospodarstveniki levice, desnice in centra po vsem svetu še naprej močno nasprotujejo carinam.

Delnice ameriške jeklarske industrije
Cene delnic konkurentov US Steela in cene delnic dobro zaščitene ameriške jeklarske industrije (US Steel, svetlo modra linija), ki počasi in nezadržno padajo.

Kar 93 odstotkov ekonomistov nedavnega Ekonomskega strokovnega sveta IGM, ki je na istem mestu zbral na desetine najboljših ekonomistov, je tako na primer podprlo svobodnejšo trgovino in globalizacijo.

Podjetja so zaradi protekcionizma dosegla malenkostne dobičke, istočasno pa so potrošniki utrpeli veliko škodo.

Slabosti proste trgovine so sicer znane, toda to je še vedno bolj "moralna" in boljša pot za mednarodno ekonomsko sodelovanje kot njegova alternativa – protekcionizem, ki prinaša tako gospodarsko nazadovanje kot neučinkovitost, je prepričan Mark J. Perry.

In opozarja bralce, da so morda tudi sami "protekcionisti", če menijo, da lahko "zmanjšanje domače proizvodnje in produktivnosti, večja brezposelnost in večja neenakost na nek način ponovno naredijo državo veliko."

Iz objavljenih podatkov pa je povsem jasno, da so podjetja zaradi protekcionizma dosegla malenkostne dobičke, istočasno pa so potrošniki utrpeli veliko škodo, ker so za iste proizvode, ki se na svetovnem trgu dobijo bolj poceni, že morali plačevati bistveno višje cene.