Strah, nezaupanje in ameriške carinske vojne ta teden potopili newyorške borzne indekse

Newyorški borzni indeksi so po sredinem paničnem padcu brez posebej racionalnega razloga nekaj vrednosti izgubili še v četrtek, v petek pa malce okrevali, vendar premalo, da bi popravili vtis. Od konca lanskega leta so sicer še vedno višje in nobenega razloga ni, da ne bi rasli še naprej.

Industrijski indeks Dow Jones je v primerjavi s petkom preteklega tedna padel za 1107,06 točke oziroma 4,2 odstotka na 25.339,99 točke, širši indeks Standard & Poor's 500 je padel za 118,44 točke oziroma 4,1 odstotka na 2767,13 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 291,55 točke oziroma 3,7 odstotka na 7496,89 točke.

Borzno trgovanje je bilo v ponedeljek in torek zadržano, indeksi pa niso veliko rasli ali padali. Analitiki so menili, da je na vlagatelje vplivalo to kar je bilo znano že nekaj časa, torej carinska vojna med ZDA in Kitajsko in dejstvo, da se morajo obresti višati, ker je gospodarska rast trdna.

V ponedeljek in torek so to in še kaj drugega premlevali, v sredo pa jih je zajela panika, čeprav se ni zgodilo nič novega. Dow Jones je izgubil 832 točk, krepko pa sta padla tudi S&P 500 in Nasdaq. Objavljeno je bilo poročilo ministrstva za delo o 2,6-odstotni letni inflaciji cen na ravni proizvajalcev v septembru in ministrstva za trgovino o letni rasti zalog na debelo za 5,3 odstotka v avgustu, kar je oboje minilo skoraj neopaženo.

Mnenja analitikov zakaj so borzni indeksi v sredo krepko padli in potem padanje nadaljevali v četrtek, so številna. Le predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je jasno, da je za borzni padec kriva "zmešana" centralna banka ZDA Federal Reserve (Fed). Edini racionalni razlog za razprodajo pa je po mnenju analitikov v tem, da padanje cen povzroči strah pred izgubami in potem to poganja dodatno prodajo oziroma padanje cen.

To, da se bo ključna obrestna mera povečevala, je bolj ali manj jasno tri leta. Fed jih mora višati, da prepreči izbruh inflacije, hkrati pa jih mora povečevati in s tem pridobiti manevrski prostor za čas, ko jih bo spet treba nižati. Dejstvo, da Fed hkrati z višanjem obresti zmanjšuje svojo v času krize napihnjeno bilanco, je že prav tako jasno več kot leto dni.

Drugi razlog, ki ga navajajo analitiki, so Trumpove carinske vojne in strah, kako bodo vplivale na dobičke podjetij v zadnjem letošnjem četrtletju. Sredino padanje borznih indeksov naj bi bila tudi posledica rasti donosov na ameriške državne obveznice.

borzadol.jpg

Mednarodni denarni sklad je v sredo objavil znižano oceno ameriške gospodarske rasti v letu 2019, ker bodo pošli učinki davčnih olajšav, carine bodo prinesle posledice, hkrati pa se bo ohlajala rast na razvijajočih se trgih.

V četrtek je Dow Jones izgubil še 546 točk, padla sta tudi druga dva indeksa, na zavoro pa ni pritisnilo niti poročilo ministrstva za delo o tem, da se je potrošniška košarica septembra na mesečni ravni podražila le za 0,1 odstotka, od septembra lani pa za 2,3 odstotka. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane je bila na mesečni ravni prav tako 0,1-odstotna, na letni pa enaka kot avgusta - 2,2-odstotna.

Vlagatelji so se malce otresli strahu potem v petek, ko jim je postalo jasno, da so gospodarski temelji za zdaj še vedno zelo trdni. Velike banke so poročale o rasti dobička, indeks potrošniškega razpoloženja v ZDA, ki ga izračunava univerza Michigan, pa je oktobra v primerjavi s septembrom nazadoval za 0,9 odstotne točke in se ustavil pri vrednosti 100,1 točke.

Vrednost je nižja od napovedi analitikov, ki so pričakovali rahlo rast na 100,4 točke, vendar še vedno zelo visoka.

Dow Jones je v petek napredoval za 287,16 točke oziroma 1,1 odstotka, S&P 500 za 38,76 točke oziroma 1,4 odstotka, Nasdaq pa za 167,83 točke oziroma 2,3 odstotka.

Od konca lanskega leta je Dow Jones napredoval za 620,77 točke oziroma 2,5 odstotka, S&P 500 za 93,52 točke oziroma 3,5 odstotka in Nasdaq za 593,50 točke oziroma 8,6 odstotka.