ZDA uvajajo 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga

ZDA naj bi z današnjim dnem uvedle 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev. V kolikor nadaljnja pogajanja s Kitajsko o spremembi njenih trgovinskih praks ne bodo obrodila sadov, se bodo te carine v začetku 2019 zvišale na 25 odstotkov.

Peking je napovedal protiukrepe v obliki carin na 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA, v EU in Sloveniji pa se krepi zaskrbljenost, da bi se posledice trgovinske vojne lahko razlile po vsem svetu.

Ameriški predsednik Donal Trump je nove carine napovedal prejšnji teden, potem ko je že uvedel carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero.

Urad trgovinskega predstavnika ZDA je sicer s predlaganega seznama blaga, ki ga bodo doletele carine, črtal 297 kategorij produktov, med njimi Applove pametne ure in podobne tehnološke izdelke za široko potrošniško porabo. Izvzete so tudi določene sestavine za kemikalije, ki se proizvajajo v ZDA v predelovalni industriji in kmetijstvu, pa med drugim kolesarske čelade in otroški sedeži.

Tudi tokrat je Peking hitro odgovoril s protiukrepi. Tako bo z današnjim dnem uvedel od pet- do 10-odstotne carine na ameriško blago, izvoženo na Kitajsko, v vrednosti 60 milijard dolarjev. Gre za carine na okoli 5200 ameriških proizvodov.

Kitajska je lani iz ZDA uvozila "le" za 130 milijard dolarjev blaga, ZDA pa so s Kitajske uvozile za okoli 500 milijard dolarjev proizvodov. Trump grozi, da bo v primeru povračilnih ukrepov Pekinga dodatno ocarinil še 267 dolarjev kitajskega uvoza.

V ameriških gospodarskih združenjih so nad zaostrovanjem trgovinske vojne zaskrbljeni, Trumpovo odločitev pa označujejo za "lahkomiselno", saj naj bi povzročila trajno škodo skupnostim po vsej državi.

Nemški inštitut za gospodarske raziskave Ifo je ocenil, da bodo dodatne carine upočasnile kitajsko gospodarsko rast za od 0,1 do 0,2 odstotne točke. Če bi se carine ob koncu leta zvišale z 10 na 25 odstotkov, pa bi se učinek zmanjšanja gospodarske rasti okrepil na 0,3 do 0,5 odstotne točke.

Hkrati pa Ifo navaja, da trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko "ustvarja priložnost za Evropo, da uveljavi lastne interese". Če bo namreč Kitajska prisiljena v reforme v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), bo to precej bolj okrepilo konkurenčnost nemških kot ameriških dobaviteljev.

Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko bi lahko zaradi upada globalne trgovine prizadel močno izvozno usmerjena evropska gospodarstva, vključno s Slovenijo.