REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Usodno rokovanje: Zakaj so rušili predsednika Bolivije

Usodno rokovanje: Zakaj so rušili predsednika BolivijeArce in Putin v Rusiji. Vir: X, posnetek zaslona

Državni udar v Boliviji ni uspel, kljub temu pa je presenetljivo zlasti dejstvo, da gre že za drugi poskus državnega udara v petih letih, pri čemer se je zdel prvi, proti Evu Moralesu, nekaj časa celo uspešen.

Razloge za to odkriva sled dogodkov, da je v ozadju vseh udarov in pritiskov od leta 2019 naprej litij pa potrjuje tudi predsednik Bolivije.

Pred dvema tednoma je bolivijski predsednik Luis Arce govoril s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu in voditelja sta utrdila svoje partnerstvo.

Zelo pomembno je dejstvo, da ima Bolivija največje zaloge litija (glavnega vira za proizvodnjo električnih baterij) na svetu, v količinah preračunanih na 21 milijonov ton.

Na drugem in tretjem mestu po zalogah sta Argentina in Čile.

Največje zaloge litija v svetu Vir:X
Da je v ozadju vseh udarov in pritiskov od leta 2019 naprej litij pa potrjuje tudi predsednik Bolivije. Vir: Posnetek zaslona

Litij je glavni naravni vir, ki preko električnih vozil že nadomešča nafto.

Litij bo rešilna bilka tudi za Argentino in argentinsko gospodarstvo, saj bi jo lahko spremenil v sodobno Savdsko Arabijo.

A to bi se zgodilo le, če bi ga argentinska vlada prodajala po višjih cenah ali kot predelan izdelek in ne kot surovino.

Točno takšne načrte ima tudi Srbija, ki bi v Evropi lahko pokrila 13 odstotkov potreb po litiju in se prav tako sooča z močnim odporom nekaterih nevladnih organizacij, financiranih iz tujine. Srbiji bi lahko litij letno v blagajno prinesel od 10 - 12 milijard evrov.

Novi predsednik Argentine, skrajno desno usmerjeni Javier Milei, ga na žalost želi (za zdaj) prodajati le kot poceni blago, tako kot kolonizirane afriške države.

Veliko bolje pa je, če lahko v državi izdelate še baterije in jih izvozite.

In še bolje je, če lahko te baterije vgradite v tovarnah, ki izdelujejo avtomobile in druge izdelke.

Točno takšne načrte ima tudi Srbija, ki bi v Evropi lahko pokrila 13 odstotkov potreb po litiju in se prav tako sooča z močnim odporom nekaterih nevladnih organizacij, financiranih iz tujine.

Srbiji bi lahko litij letno v blagajno prinesel od 10 - 12 milijard evrov.

Bolivija pa je organizaciji BRICS naklonjena država in bo verjetno večino svojega litija prodala na Kitajsko, ki je zdaj vodilna na trgu po prodanih električnih vozilih.

Kitajska dela drugače kot ameriška podjetja, ne odkupuje le surovin in ima navado graditi predelovalne obrate tam, kjer kupuje surovine.

Pripravljena je tudi graditi svoje tovarne avtomobilov.

Kitajska zdaj gradi tovarne za električna vozila v Braziliji in Mehiki, da bi zavzela trge v Južni in Severni Ameriki (iz Mehike jih lahko zaradi prostocarinskega sporazuma izvaža brez carin v ZDA), zato je razumljivo, zakaj potrebujejo Bolivijo, ki bo glavni dobavitelj baterij za ameriško celino.

Donald Trump je pred nekaj meseci tudi dejal, da bodo kitajske avtomobilske tovarne v Mehiki povzročile »prelivanje krvi« iz ameriške avtomobilske industrije. To razkriva, zakaj je CIA poskušala izvesti državni udar v Boliviji prek odstavljenega generala.

Spodaj lahko vidimo, kako so že aprila na bolivijskem zunanjem ministrstvu izrazili željo, da Bolivija postane del BRICS:

ZDA sicer ne čutijo pomanjkanje litija, a bolivijski litij v rokah Kitajske bi jim lahko povzročil veliko škodo.

Zato se bodo prej ali slej na državnem udaru v Boliviji pokazali tudi »prstni odtisi« ZDA, tako kot so se že v prvem primeru puča.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek