REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Resnična »čarovnija«: odslej bomo lahko hrano izdelovali – kar iz zraka

Resnična »čarovnija«: odslej bomo lahko hrano izdelovali – kar iz zrakaSolein - hrana iz CO2

Svet ima veliko problemov, eden od perečih pa je tudi pomanjkanje hrane. Z vse večjim številom prebivalstva na svetu je proizvodnja hrane izjemno pomembna. Zato bi bilo seveda čudovito, če bi jo lahko proizvajali kar iz zraka.

In to je sedaj tudi - mogoče.

Sliši se kot potegavščina, kot čarovnija ali nekakšen alkimizem - pa vendar je res.

Solein je zelo podoben moki. V večjih količinah naj bi prišel na prodajne police leta 2021.

Finsko podjetje Solar Foods je namreč ob sodelovanju z ameriško Naso izumilo postopek, s katerim dejansko izdeluje hrano – »iz zraka.«

V resnici uporabljajo ogljikov dioksid iz zraka, nato pa s pomočjo dodanih vitaminov, vode in elektrike (iz popolnoma obnovljivih virov) v procesu, ki je podoben naravni fermentaciji, izdelujejo proteinski prah – Solein.

V večjih količinah naj bi prišel na prodajne police leta 2021.

Mešali naj bi ga tudi v proteinske napitke in sadne jogurte, potem naj bi sledili tudi drugi proizvodi, vse do skoraj pravih »zrezkov.«

Solein je zelo podoben moki, vsebuje pa okoli 50-odstotkov beljakovin, 5–10 odstotkov maščob in 20 –25 odstotkov ogljikovih hidratov. Po poročanju je videti in ima okus kot pšenična moka.

Proteini iz CO2 Vir:Solar Foods

Solein bi zato lahko postal sestavina najrazličnejših živilskih izdelkov že po lansiranju na trg leta 2021.

Narediti hrano za telo z uporabo sonca, ki ga imamo dovolj in ogljikovega dioksida, ki ga imamo še preveč, je res genialna ideja. Sicer pa na podoben način deuje tudi fotosinteza, tako da ne gre za nič nenavadnega.

Postopek, ki je glede ogljikovega dioksida oziroma izpustov  »nevtralen«  je razvila ameriška NASA. Tudi zato, da te proteine ne bi zavirale »kmetijske omejitve.« Solein namreč ne potrebuje ne zemlje, ne dežja in ne primernega vremena.

Zato se lahko ti proteini proizvajajo tudi – na primer v vesolju.

Solein bi zato lahko postal sestavina najrazličnejših živilskih izdelkov že po lansiranju na trg leta 2021.

In Solar Food zato v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo že dela na projektu proizvodnje hrane izven našega planeta. Do leta 2050 pa računajo tudi na porabo tudi 9 milijard ljudi, ki bodo tudi na materi Zemlji še kako potrebovali proteine.

Solein bi lahko bi tudi dober dodatek raznim »burgerjem brez mesa« in zrezkom iz soje. Lahko bi postala osnova za »brezmesno meso«, zaradi česar bi se zmanjšala potreba po gojenju živali, predvsem krav, ki tudi zelo veliko vplivajo na onesnaženje sveta.

Vpliv industrije mesa – predvsem proizvodnje govedina, v manjši meri pa tudi svinjine, perutnine in rib – na segrevanje ozračja je dobro zna in dokazan. Vse to vpliva na uničevanje gozdov, onesnaženje voda, prekinitev prehranskih verig v morju in podobno. Uporaba ogljikovega dioksida in solarne energije pa nam bi omogočila, da hrano proizvedemo iz obnovljivih in okolju nenevarnih virov.

Rover JPL na Marsu Vir:NASA

Njihovi načrti so ambiciozni: Solar Foods načrtuje globalno komercialno predstavitev Soleina leta 2021 in letno pridelavo dveh milijonov obrokov, s prihodki od 800 milijonov do 1,2 milijarde dolarjev do leta 2023.

Solar Food zato v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo že dela na projektu proizvodnje hrane izven našega planeta.

Do leta 2050 upajo, da bodo oskrbovali 9 milijard ljudi kot del 500 milijonov dolarjev vrednega trga beljakovin.

Projekt se je začel leta 2018, letos pa predvidevajo, da bodo dosegli tri stvari: zagon Soleina, začetek postopka odobritve, ki potrjuje njegovo varnost kot novega živila v EU, in objava načrtov za tovarno ki bo izdelovala za 1000 metrskih ton proizvodov oziroma 500 milijonov obrokov letno.

Vse to pa znova kaže, kako pomembno je imeti »krožno gospodarstvo« in dovolj obnovljivih virov. Slovenija na tem področju, s svojo sedanjo usmerjenostjo, žal ne bo konkurenčna.

Se bodo pa na udaru konkurence »hrane iz zraka« v prihodnje znašli tudi – slovenski kmetje.

Komentarji