Od konjske vprege do najnovejšega Mercedesa - zadnja vožnja pokojnika

V primeru smrti so svojci pokojnika soočeni tudi z vprašanjem prevoza. Po navadi je to le do najbližjega pokopališča oz. pogrebnega zavoda, včasih pa gre za prevoz na drug kraj v Sloveniji ali v tujino oz. iz tujine v Slovenijo.

Zakonodaja

Dogovor med Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije je določil tudi minimalne standarde oblike in organizacije treh oblik osnovnih pogrebov, pri čemer v osnovni pogreb sodi tudi organizacija prevoza.

V skladu z zakonodajo pa za prevoz velja, da sodi v okviru 24-urne dežurne dejavnosti, »ki se izvaja v okviru pogrebne dejavnosti kot obvezna občinska gospodarska javna služba«.

Slovenske občine so tako pristojne, da zagotovijo to javno službo, preko izbranih izvajalcev. Izvajalci tako predlagajo ceno storitve, kar nato mora potrditi občina. 

Pri tem velja, da stroške prevoza plača naročnik pogreba, oz. naročnik obdukcije ali naročnik odvzema človeških tkiv in organov.

Zadnja vožnja v slogu

Naj bo reven ali bogat, mlad ali star, nevezano na vero… vse doleti enaka usoda. Smrt. Pravijo, da je smrt poleg davkov edina zagotovljena stvar v življenju. Pa še nekaj je zelo zanimivo: toliko poudarka se daje na udobje zadnjega prevoza in počivališča, a resnično se še nihče ni pritožil nad tem (vsaj nam ni poznan še noben primer).

Vožnja s posebej prirejenim vozilom je obred, ki nas doleti na zadnji poti. Po različnih kulturah in delih sveta so tudi navade različne. Od konjske vprege do najnovejše znamke Mercedesa, ki je sinonim za luksuzno vozilo, saj v svoji karavanski različici in s povišanim zadnjim delom v sebi nosi krsto s pokojnikom. Seveda so priredili motorni pogon s krajšim prestavnim razmerjem, saj za »mrtvaškim« vozilom nikoli ni teklo, temveč se je vedno hodilo spokojno počasi. Na trgu najdete tudi posebno različico Maseratija, ki to izkušnjo dvigne še na višjo raven.

Dandanes se vozila največkrat uporabljajo le za prevažanje od kraja umrlega do lokacije krematorija oz. pogrebnega zavoda, kjer pripravijo pokojnika na večni počitek. Le v primeru znane osebnosti, ko se naredi zadnja pot zaradi javnega slovesa, se še uporabljajo tovrstna vozila. Ali pa če je pokopališče res veliko in je takšne prevoze s cvetjem vred bolj smiselno izvajati z namenskim avtomobilom.
Drugače pa vas bodo peljali v črnem kombiju brez stekel, no, roke na srce, razgleda res ne boste več potrebovali.

Od filmskih upodobitev »Maratonci tečejo častni krog« do različnih ameriških filmov, tovrstna vozila so bila in bodo del ponudbe, ki nakazuje bolj poklon sorodnikov samemu umrlemu, kot pa nekakšen luksuz namenjen potniku, pa čeprav se bo prvikrat peljal s tako imenitnim avtomobilom.