Naftno premirje: Sklenjen dogovor o zmanjšanju proizvodnje nafte, zaradi pandemije pa je to le »pljunek v morje«

Cene nafte, ki so strmoglavile zaradi spora med proizvajalkami nafte bi morda lahko znova pričele nekoliko naraščati.

Rusija in Savdska Arabija sta namreč dosegli premirje v nafteni vojni, ki se je začela med proizvajalkami naft v začetku marca.

Izjemno nizke cene nafte, ki so rezultat naftne vojne med Rijadom in Moskvo ter pandemije Covid-19, so po najnovejšem dogovoru že doživele manjši popravek - navzgor.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v maju je bilo treba v popoldanskem azijskem trgovanju odšteti 23,94 dolarja, kar predstavlja okoli petodstotno rast. Za 4,2 odstotka so se podražile tudi junijske terminske pogodbe za nafto vrste brent, tako da so bile pri 32,83 dolarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Je pa to le manjši popravek, v primerjavi s 30-odstotnim padcem cene nafte že od začetka leta in še dodatnim padcem marca letos.

#OPEC producers dominated by #SaudiArabia and allies led by #Russia thrashed out a compromise deal via #videoconference Sunday after #Mexico had balked at an earlier agreement struck on Friday.https://t.co/nYg1EyPdgd

— DT Next (@dt_next) April 13, 2020

Do »premirja« pa je prišlo po posredovanju predsednika ZDA, ki je sicer zmeraj navijal za nizke cene nafte, vendar se je tokrat moral soočiti tudi z nevarnostjo propada številnih ameriških naftnih podjetij, ki proizvajajo nafto s pomočjo »frackinga.«

»Dogovorili smo se, da bomo prilagodili proizvodnjo nafte za deset milijonov sodčkov manj od 1. maja naprej za čas dveh mesecev, nato za 8 milijonov sodčkov manj od julija do decembra 2020 in za 6 milijonov sodčkov manj na dan od januarja 2021 do aprila 2022, v interesu proizvajalcev, potrošnikov in globalnega gospodarstva,« je dejal generalni sekretar OPEC-a Mohammad Barkindo.

Zadnja kriza, ki je povzročila velik padec cen nafte se je začela v začetku marca.

Takrat se države skupine Opec+, v kateri so poleg članic kartela še druge večje proizvajalke črnega zlata, na Dunaju niso dogovorile o dodatnem rezu v proizvodnjo.

Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je sicer predlagala znižanje proizvodnje nafte za 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno.

Organizacija je rez v proizvodnjo predlagala predvsem kot odgovor na širjenje koronavirusa po svetu, ki znižuje povpraševanje po nafti.

Oil prices just plunged 30%. Stock futures are now down almost 1,000 points. There are legit concerns about bankruptcies in energy, airline, cruise + hotel sectors.

This is exactly how the coronavirus can spill into a broader economic crisishttps://t.co/4ZKfShhkJC #stocks #oil

— Heather Long (@byHeatherLong) March 8, 2020

S predlogom pa se takrat niso strinjali v 10 proizvajalkah pod vodstvom Rusije.

Poleg neuspelega dogovora o omejitvi proizvodnje pa se Opec+ ni dogovoril niti o podaljšanju že veljavnega ukrepa o 2,1-milijonskem rezu proizvodnje sodčkov nafte dnevno.

Ta omejitev se je tedaj iztekla 1. aprila.

Po zavrnitvi Rusije, da zmanjša proizvodnjo nafte pa je Savdska Arabija preplavila svetovne trge s poceni nafto.

Rusija je prav tako povečala proizvodnjo nafte, zaradi velikih količin deviznih rezerv in poceni rublja pa so analitiki ocenjevali, da je cena proizvodnje nafte v Rusiji celo že nižja kot v Savdski Arabiji in da lahko Rusija to vojno brez težav zdrži dlje časa kot Savdska Arabija.

Savdska Arabija pa je v zadnjih letih za drago vojno v Jemnu in druge intervencije po svetu že porabila polovico nekdanjih državnih rezerv.

Nizka cena nafte je škodila tudi ameriškim proizvajalcem nafte, nekateri pa so samo v zadnjem mesecu dni že bankrotirali.

Dogovor naj bi dosegli po štirih dnevih pogajanj in pritiskih ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Proizvodnje pa ne bosta znižali samo Savdska Arabija in Rusija. Tudi ZDA, Kanada in Brazilija bodo na primer zmanjšale proizvodnjo za 3,7 milijonov sodčkov dnevno, Mehika pa za 100.000, kar je sicer tudi manj od 400.000 sodčkov, kot je najprej zahtevala Savdska Arabija.

give it a rest, ghoul. it's Easter Sunday and people are dying. is it too much to you to stick a sock in the incessant self-promotion and unearned bragging? bruh I'm guessing no, but hey I gave it my best shot

— Jeff Tiedrich (@itsJeffTiedrich) April 12, 2020

Donald Trump, ki se je veselil padca cen nafte pa je bil tudi tokrat znova zadovoljen.

»Velik dogovor z OPEC Plus je sklenjen. To bo rešilo na sto tisoče delovnih mest v ZDA,« je zadovoljno tvitnil ameriški predsednik.

Cene nafte, ki so letos že padle za 45 odstotkov na samo 22,76 dolarja so nekoliko zrasle, toda ne veliko. Največji problem je namreč sedaj že pandemija in svetovna recesija.

As Russia and Saudi Arabia Retreat, U.S. Oil Industry Avoids the Worst: https://t.co/vSjNEa6ptJ

— Cameron Sebastian (@crsfinance) April 13, 2020

Pandemija Covid-19, ki je ustavila letalske polete, tako na primer dnevno zmanjša potrebo za 500.000 sodčkov nafte samo zaradi zmanjšane frekvence letalskih prevozov.

Podobno pa je tudi v primeru ostalega prometa ter proizvodnje, kajti tovarne po svetu stojijo.

Analitik Stewart Glickman, ki dela za CFRA Research v New Yorku je dejal, da to zmanjšanje ne bo bistveno vplivalo na zvišanje cen nafte, ker je ta dogovor za sedanjo krizo še vedno »pljunek v morje.«