REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Magna uvaja dodatne izmene v Gradcu, v Mariboru 200 ljudi še kar na čakanju, nova lakirnica v Hočah pa sameva

Magna uvaja dodatne izmene v Gradcu, v Mariboru 200 ljudi še kar na čakanju, nova lakirnica v Hočah pa samevavir: Magna

Magna se še vedno bori z zamudami v Sloveniji. Kljub temu, da so bila rešena okoljska vprašanja, Magna še ne more začeti obratovati v novi lakirnici v Hočah pri Mariboru

Magna naj bi sicer po navedbah Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) lahko začela obratovati v novi lakirnici v začetku oziroma najkasneje do sredine marca. Vendar pa slednja še danes ni izdala potrebne dokumentacije. 

Pred kratkim je Magna napovedala, da bo podjetje začasno proizvodnjo preselilo v Gradec v Avstriji. Okoli 200 zaposlenih, ki jih je Magna že najela za delo v novi lakirnici Hočah pa čaka na začetek dela.

Magna
vir: Magna

Nevarnost dolgotrajne zamude, ki jo je domnevno zagrešila pritožba okoljske organizacije Rovo, je bila umaknjena na srečanju nevladne organizacije z ministri za okolje in gospodarstvo.

Spomnimo, da je v pismu, pod katerega sta podpisana predsednik nevladne organizacije Zlatko Resman in član upravnega odbora Rova Gorazd Marinček, bil med drugim tudi predlagan sestanek, na katerem bi jim njihov predlog za zavrnitev okoljevarstvenega dovoljenja še dodatno obrazložili.

Da bi pravočasno izpolnili naročila, del proizvodnje, ki je načrtovan za Slovenijo, zdaj dokončujejo v dodatnih izmenah v tovarni v Gradcu.

Ti namreč po njihovem ravnajo po predpisanih postopkih na osnovi veljavne zakonodaje, zdaj pa jim skušajo podtakniti odgovornost za ogrožanje delovnih mest z domnevnim povzročanjem zamude pri pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Za njo je po mnenju Rova dokazano kriva Magna sama, saj je, kot trdijo, za štiri mesece prekršila pogodbeni rok za predložitev celovite dokumentacije.

Magna je takrat pozdravila dosežen dogovor, vendar je poudarila, da brez končnega okoljskega dovoljenja Magna ne bo mogla poslovati v Sloveniji.

Da bi pravočasno izpolnili naročila, del proizvodnje, ki je načrtovan za Slovenijo, zdaj dokončujejo v dodatnih izmenah v tovarni v Gradcu.

Okoljska organizacija, ki je poskušala izpodbijati odločitev Arsa, je od nje odstopila, ko je ministrstvo za gospodarstvo zavrnilo predlog za spremembo posebnega zakona o Magni.

Magna
vir: Magna

V Rovu so pojasnili, je bil poseben zakon o Magni v državnem zboru sprejet 15. decembra 2016 po zgolj 29-dnevnem zakonodajnem postopku, zato so predstavnike vlade spraševali, zakaj ne vložijo enako hiter zakonodajni postopek za dopolnitev zakona o Lex Magni in v skladu z njihovim predlogom vanj dodajo člen, po katerem bi ne glede na 69. člen zakona o vodah investitor v konkretnem primeru lahko gradil objekte za namen strateške investicije na razvojnem območju.

Kot smo že poročali, je vlada Mira Cerarja je Magni Steyr dodelila 18,61 milijona evrov finančne spodbude za postavitev lakirnice v občini Hoče-Slivnica. Celotna naložba v slovenski obrat je vredna 146,4 milijona evrov. Slovenska državna participacija torej predstavlja dobrih enajst odstotkov vrednosti naložbe. 

Že drugič pa se je zakonodaja po hitrem postopku spreminjala v korist enega tujega investitorja. Glede na zgornje ugotovitve je zaposlitveni doprinos majhen.

Ali torej vlada deluje v korist tujega investitorja bolj kot v korist lastnih podjetnikov, ki bi ob tolikšni subvenciji prav tako uspešno zagnali svojo dejavnost, verjetno celo z višjo dodano vrednostjo, kot jo prinaša lakirnica?

Tudi poslanec SDS Tomaž Lisec je na Vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z Magno Steyr, kjer povdarja, da »projekt Magna Steyr v Sloveniji že od svojega začetka buri duhove. Ob napovedi prihoda v Slovenijo se je zdelo, da bo šlo za odlično naložbo, ki bo iz vrtinca brezposelnosti in bega možganov povlekla severovzhodno Slovenijo. 

Vlada Mira Cerarja je Magni Steyr dodelila 18,61 milijona evrov finančne spodbude za postavitev lakirnice v občini Hoče-Slivnica. 

Govorilo se je o 1,24 milijarde evrov vredni investiciji v novo tovarno avtomobilov, ki naj bi v regijo pripeljala do 3000 delovnih mest. Toda ta investicija je do danes prejela 18,61 milijona evrov državne subvencije in poceni najboljša kmetijska zemljišča za gradnjo, po nekaterih navedbah za kar 40 milijonov evrov ceneje od realne tržne cene gradbenih zemljišč na tem območju, zaposluje pa zgolj 200 ljudi. Ker se je izkazalo, da Ministrstvo za okolje in prostor okoljevarstvenega dovoljenja glede na obstoječo zakonodajo ne bi smelo izdati, je Rovo napovedal upravni spor glede okoljevarstvenega dovoljenja, Magna pa je vnovič zagrozila s selitvijo obrata v tujino. Ob tem se je zganila vsa politična in medijska srenja in vnovič se je našla hitra in ekskluzivna rešitev za posameznega tujega investitorja.

Magna
vir: Magna

Toda dejstvo je, da so govorice o 3000 delovnih mestih in tovarni avtomobilov povsem potihnile po izjavi izvršnega direktorja Magne international, da bo Magna v Sloveniji gradila le lakirnico, ne pa celotnega avtomobilskega obrata, ker da zaenkrat nimajo dovolj povpraševanja. Tako se letos v resnici obeta zgolj lakirnica s 404 zaposlenimi, državna subvencija enega delovnega mesta pa bo znašala kar 46.000 evrov

Na vprašanje s kakšnimi težavami se na področju državne finančne spodbude srečujejo slovenska podjetja pa za Insajder.com odgovarja direktorica Kristina Kočet Hudrap iz uspešno uveljavljenega svetovalnega podjetja, ki pomaga različnim podjetjem in organizacijam pri pridobivanju nepovratnih in povratnih sredstev, TIKO PRO d.o.o.

Govorilo se je o 1,24 milijarde evrov vredni investiciji v novo tovarno avtomobilov, ki naj bi v regijo pripeljala do 3000 delovnih mest, zdaj pa zaposluje zgolj 200 ljudi. 

»Vlada je v lanskem letu dopolnila obstoječi zakon, ki po novem ne razlikuje več med tujimi ter slovenskimi investitorji. Za subvencijo se lahko prijavijo vsa podjetje ne glede na lastništvo. Subvencija je odvisna od več kriterijev: od višine investicije, od števila novo ustvarjenih delovnih mest ter od določena števila točk, ki jih podjetje pridobi glede na podana merila. Povprečna subvencija po tem zakonu se giblje med 6 – 12%. Čisto isti pogoji kot so bili za Magno so po tem zakonu za slovenska podjetja. Se je pa potrebno zavedati, da je izredno malo slovenskih podjetji, ki imajo tako velike investicije pri nas. Glede na naše izkušnje iz Hrvaške ter Avstrije je podoben zakon v obeh državah in večina teh subvencij tudi pri njih »poberejo« tuji investitorji. 

Slovenska podjetja imajo na voljo državno pomoč ter regijsko pomoč za investicije. Za raziskovalno razvojne aktivnosti pa so vsem na voljo kohezijska sredstva, ki pa jih podjetja zelo uspešno črpajo. Za investicije so tudi na voljo res ugodni povratni viri financiranja (SID banka, Slovenski podjetniški sklad,…) kar so zelo primerljivi instrumenti z drugimi evropskimi državami. 

Magna
vir: Magna

Kar bi tukaj dodala je, da bi državna pomoč morala biti rešena tudi v proračunu in ne samo z zakonom. Velikokrat se zgodi, da podjetje po zakonu zaprosi za sredstva, vendar že ob prijavi vemo, da teh sredstev v proračunu ni zagotovljenih. Kar pomeni, da se morajo potem na Ministrstvu truditi kje zagotoviti ta denar in lahko to traja tudi celo leto. Podjetja pa celo leto v današnjem dinamičnem okolju žal ne morejo čakati. 

Glede na naše izkušnje iz Hrvaške ter Avstrije je podoben zakon v obeh državah in večina teh subvencij tudi pri njih »poberejo« tuji investitorji. 

Z navedenim zakonom imamo pozitivne izkušnje vsaj v fazi priprave pri sodelovanju z Ministrstvom, ni pa dobro, da nimamo na letni ravni točno dorečenega zneska v proračunu, ki bi se lahko uporabil za ta namen. Zakon ni dovolj, ker podjetja na podlagi tega potem seveda nekaj pričakujejo in jim je potrebno ta pričakovanja tudi zadovoljiti.«

Na podlagi novega zakona je za spodbujanje domačih in tujih investicij v letošnjem proračunu predvidenih skupno nekaj več kot deset milijonov evrov.

Toda to je enkrat manj - kot je dobila samo Magna.

Komentarji