»Letos ne bo turizma, najbolj pesimistične ocene pandemije pa so še preveč optimistične«

Dva ali tri trilijone dolarjev v ZDA, dve ali tri milijarde evrov v Sloveniji, mogoče večkrat – toliko denarja se bo tu in preko Atlantika zlilo v gospodarstvo zaradi koronavirusa.

In še veliko več po vsem svetu. To so vsote, ki si jih ljudje težko predstavljajo, vendar v potrtih srcih budijo upe.

Že ob koncu velikonočnih praznikov bomo v Sloveniji morda pognali del ustavljene industrije, cvetličarne in drevesnice že delajo in svet bo morda kmalu znova enak, kot je bil – menijo nekateri.

Toda tudi ob umirjanju pandemije obstaja nevarnost, da pride do ponovnih valov okužb.

In celo tisti, ki niso pretirano hudo zboleli po najnovejših izsledkih ne bodo imeli dovolj antiteles, da bi se bolezni lahko uspešno uprli.

Će prav razumem obstaja možnost, da tisti, ki ne zbolijo močno tudi imunosti nimajo. https://t.co/P535oIhh2c

— Robi Lesnik (@robilesnik) April 8, 2020

Kar znova pomeni, da se bi začaran krog omejitev gibanja in karanten lahko še nadaljeval. Kaj pa to pomeni za gospodarstvo?

Tudi v Sloveniji se zato mnogi sprašujejo, kakšne bodo dolgoročne posledice krize.

Napovedi o tem so po nekaterih ocenah preveč optimistične, drugi pa menijo, da so ocene vlade še preveč pesimistične in da potrebujemo nekoliko več optimizma.

Prav zato je še toliko bolj zanimiv pogled ekonomista, ki je doslej že večkrat zelo natančno napovedal nekatere trende, ter z ekonomskimi modeli pojasnil celo tako »politične« dogodke, kot sta vzpon Donalda Trumpa ali brexit.

Ta ekonomist je Branko Milanović, profesor univerze v New Yorku in svetovalec Luksemburškega centra za preučevanje prihodkov.

V preteklih letih je zaradi svojih pronicljivih analiz učinkov globalizacije ter odmevnih knjig postal znan po vsem svetu.

Je predvsem strokovnjak za globalno neenakost, svetovno znan pa je postal predvsem njegov graf, s katerim je dokazaval, kako so od globalizacije največ pridobile elite v razvitem in nerazvitem svetu, veliko manj pa srednji razred v razvitem svetu.

V njegovih delih so prepričljivi dokazi o tem, zakaj je svet takšen kot pač je, torej neenak, z upoštevanjem geografskih faktorjev pa pojasnjuje tudi, zakaj je na primer Balkan še danes manj razvit od drugih delov Evrope. 

Toda sedaj je pred nami že nova ekonomska kriza in recesija, ki jo je pospešila tudi pandemija smrtonosnega koronavirusa.

V intervjuju za časnik »Vreme« je ekonomist Branko Milanović razkril, kakšne bodo posledice pandemije, ki jo čutimo in zakaj bodo te posledice hujše od vseh kriz, ki smo jih doživeli doslej.

Sploh nisem vrjela v to...

— Šona (@glashona) April 8, 2020

»Trenutno smo v prvi fazi pandemije in njenih ekonomskih posledic. Mednarodni monetarni fond predvideva večji pad aktivnosti, kot je bilo leta 2008 in 2009. Strah me je, da je tudi takšna pesimistična ocena podcenjevanje ekonomskih efektov pandemije, ker bo verjetno še prišlo do občutnejšega padca, odvisno od tega, kako dolgo bo kriza trajala in kako močno bo prizadela ZDA,« opozarja ekonomist.

Po njegovi oceni bodo najbolj prizadete majhne države.

»Majhne države bodo še posebej na udaru, ker sta njihov uvoz in izvoz odvisna od tega, kako se razvijajo njihovi partnerji. Celo države, ki imajo majhne 'niše', bo zadel hud udarec. Črna gora, ki ima takšno 'nišo' v obliki turizma bo, na primer, močno prizadeta, saj je očitno, da letos ne bo turizma, ker ljudje ne bodo potovali«, ocenjuje ekonomist.

Tudi na vprašanje, kakšne bodo dolgoročne posledice, Milanović ostaja pesimističen.

»Že petnajst let nismo priča terorističnim napadom na letala, toda še vedno veljajo ukrepi, ki so jih uvedli pred skoraj dvajsetimi leti. Tudi sedanji ukrepi se bodo ohranili, vsaj nekaj časa, morda pa tudi dolgo časa. S časom bodo tudi učinki pandemije slabeli in mi se bomo vrnili na stanje, kot je bilo. Toda mislim, da je nerealno govoriti o tem, da se bo to zgodilo v letu ali dveh.«

Globalizacija je omogočila večjo specializacijo dela in produktivnosti, zato večje zapiranje gospodarstva posameznih držav prinaša višje cene proizvodnje.

»Če ste izolirani, ste v dobri situaciji, če ste avtarktični, če od nikogar niste odvisni, da vam kuha, da vam popravlja po hiši, če imate lasten generator in lastno vodo. Z zapiranjem meja to isto velja za države. Posledice vsega tega za globalno gospodarstvo pa so na žalost slabe,« opozarja Milanović.

pic.twitter.com/RZZ97oSSdw

— Andreja Loncar (@Andr3jaL) April 8, 2020

Milanović je postal znan po tem, da je v svojih delih v zadnjih letih in tudi pred brexitom in vzponom Donalda Trumpa pojasnjeval tudi slabe posledice globalizacije, ki so omogočile vzpon populističnih voditeljev.

Po njegovih analizah in podatkih je v globalizaciji zahodni srednji razred samo izgubljal oziroma »bil pozabljen«, to pa je nato privedlo do »upora«, ki je na oblast pripeljal ljudi, kot sta Donald Trump ali Boris Johnson.

»Globalizacija ni prinesla dviga dohodkov in standarda pripadnikom srednjega razreda in to je glavni razlog, zaradi katerega je prišlo do političnih sprememb in nepričakovanih političnih obratov, kot so na primer prihod Trumpa na oblast, brexit, okrepitev AfD v Nemčiji, nestabilnost v Italiji … Potrebno je reči, da je za to kriva tudi ekonomska kriza, ki je svet zadela leta 2008 in proizvedla politične posledice šele po določenem času. Vemo pa, da so tudi politične posledice velike ekonomske krize leta 1929 in 1930 sledile šele leta zatem … Mislim, da bodo tudi posledice pandemije podobne. Ta zdravstvena in ekonomska kriza bo imela politične posledice šele čez leta.«

Branko Milanović ob tem opozarja, da bodo za Evropo še naprej problem tudi migracije, saj je Afrika kontinent z največjim prirastom števila prebivalstva, medtem pa razlike med dohodki nikoli niso bile večje.

Trump in Johnson sta pri spopadanju s pandemijo oba fajn zabluzila...V obeh drzavah bodo imeli cist prevec zrtev....

— Nusa Zajc (@6_Nusa) April 7, 2020

Ob tem številni v Afriki tudi govorijo evropske jezike in gravitirajo proti Evropi.

Po oceni Milanovića se s politiko zapiranja Evrope ne bo doseglo nič dobrega, saj Evropa potrebuje delovno silo, matične države migrantov pa potrebujejo dohodke, ki jih migranti vračajo domov.

Milanović se zato zavzema sistem »urejene migracije.«

»Gre za urejeno migracijo, ki bi bila vezana za delovna mesta. Z drugimi besedami, ni migracije, dokler migrant nima zagotovljenega delovnega mesta. To bi se lahko tudi časovno omejilo, na primer z obveznostjo migranta, da se po določenem času vrne v svojo državo,« ocenjuje Milanović, ki hkrati opozarja, da ima ta ideja še nekatere napake, da pa je boljša od popolnega zapiranja ali popolnega odpiranja meja Evrope.

Lani Ljubljančani niso bili dobrodošli na Bledu, prejšnji teden tudi ne, zdaj pa poslušamo pozive, da bi morali Slovenci na počitnice v Slovenijo pa o nekih bonih se govori

— Nergac  (@matejzalar) April 7, 2020

Obenem se zavzema za poseben program, ki bi migrantsko krizo reševal na ravni Evropske in Afriške Unije.

»Ta program bi moral imeti dve komponenti. Ena je ta, o kateri smo se pogovarjali, povezovanje migracije z odprtimi delovnimi mesti, druga pa je povečanje investicij v državah, iz katerih prihajajo migranti. EU je že pričela nekaj izvajati v tej smeri, kajti vidi, da med Evropo in Afriko zija prepad, ki ne bo prinesel nič dobrega ne Evropi in ne Afriki,« vidi rešitev migrantskega vprašanja ekonomist Branko Milovanović.

Janša včeraj direktno s krošejem v brado tako UEFO kot tudi zahodni del EU! Vsi so obstali na nogah in sledil bo povratni udarec direkt med oči vsem nam ter celotni slovenski državi. Kako si JJ naslednje leto predstavlja vodenje EU? To ne bo minilo brez posledic!

— Stavenskovrhski (@Stavenskovrhski) April 8, 2020