Kitajski raziskovalci: Zahodna ekonomija se vrti le okoli kapitala in je zato presežena, čas je za – humanomiko!

Guangzhu (Od našega posebnega poročevalca)

Več kot 450 novinarjev, predstavnikov medijev, medijskih raziskovalcev in strokovnjakov z vsega sveta se je te dni zbralo v kitajskem Guangzhuju, glavnem mestu pokrajine Guangdong, kjer je agencija Xinhua organizirala peti Svetovni medijski vrh (World Media Summit – WMS).

Eno od vprašanj, okoli katerega so se vrtele razprave je bilo povezano z raziskovalnim poročilom, ki ga je predstavila agencija Xinhua in v katerem je v središče postavila nekaj, o čemer so v Sloveniji doslej poročale le Finance – humanomiko.

"The World Media Summit is a great opportunity to encourage more media to tell children's stories," said Andrew Brown, chief of Communication and Advocacy at UNICEF office for China. #GLOBALink pic.twitter.com/M4fExEVzLG

— China Xinhua News (@XHNews) December 1, 2023

Zadeva je tako nova, da jo omenjajo le nekatere znanstvene razprave. Razprave o tem so tudi v poljskem jeziku.

Kot je pojasnila Fu Yan, raziskovalka Inštituta Xinhua, gre dejansko za »spoj marksizma in kulture« v katerem namesto kapitala, kot je to v navadi v zahodnih družbah, v ospredje znova prihaja – človek.

»Zahodna statistika se je odmaknila od ljudi. Pomembnejša jim je lažna statistika, kot pa ljudje,« je opozorila raziskovalka, ki je prepričana, da zahodna ekonomija preveč pozornosti posveča kapitalu in dobičkom, ne pa delu ljudi in razvoju gospodarstva, ki koristi vsej družbi.

Poročilo z naslovom »Humanomika v novi dobi« je objavil New China Research (NCR), možganski trust pod vodstvom Xinhua.

Vprašanja, ki so si jih zastavili raziskovalci so tista, ki si jih na Zahodu vse manj zastavljajo.

Kitajske raziskovalce je zanimalo, kakšni so cilji razvoja in od kod prihaja gospodarska rast? Vprašali so se tudi, kdo ima koristi od blaginje države?

Na osnovi tega so predstavili kitajsko prakso, ki zagotavlja novo razvojno paradigmo: humanomiko v novi dobi.

Kot so zapisali, je cilj gospodarskega razvoja humanomike uresničiti želje ljudi po dobrem življenju, končni cilj pa je omogočiti ljudem svoboden in vsestranski razvoj.

Raziskovalno poročilo ne služi le kot akademska referenca za razumevanje kitajske modernizacije, temveč ponuja tudi poučne načine za doseganje odporne, trajnostne in na ljudi osredotočene rasti v času, ko človeštvo vse bolj pestijo resni izzivi, kot je vedno večji prepad med bogatimi in revnimi, podnebne spremembe, počasno okrevanje gospodarstva in porast protiglobalizacijskih razpoloženj.

Raziskovalci opozarjajo, da sta program Združenih narodov za razvoj in »Poročilo o človekovem razvoju 2021/2022« pokazala, da je vrednost svetovnega indeksa človekovega razvoja prvič v 30 letih padla že dve leti zapored.

Poročilo opozarja, da se človekov razvoj v večini držav sooča s številnimi krizami in nazaduje.

Humanomičen pristop pa zatrjuje, da pri gospodarski rasti in razvoju ne gre samo za maksimiranje dobička in večjo učinkovitost, temveč tudi za izboljšanje življenj ljudi in spodbujanje kulturne blaginje.

Kitajska je najboljši primer, saj se je uspešno preoblikovala iz obubožane kmetijske države v drugo največje gospodarstvo na svetu. V zadnjih letih je kitajsko gospodarstvo postalo stabilizator svetovnega gospodarstva.

Kitajska je tudi uspela v najbolj odločnem boju proti revščini v zgodovini človeštva, saj je od začetka reforme in odpiranja v poznih sedemdesetih letih iz revščine rešila 770 milijonov revnih ljudi, in je na svoji novi poti izgradnje moderne socialistične države.

Na to je opozoril tudi Martin Jacques, nekdanji višji sodelavec na Oddelku za politiko in mednarodne študije Univerze v Cambridgeu. Jacques je dejal, da za razliko od zahodnih držav le Kitajska poudarja potrebo po razvoju celotnega človeštva, medtem ko Zahod deli svet »na prijatelje in sovražnike« in je nesposoben razmišljati o prihodnosti človeštva oziroma je sposoben prihodnost videti le kot »podaljšanje sedanjosti«, čeprav bo v resnici zaradi številnih tehnoloških sprememb povsem drugačna.

Na podoben način je Mark Levine, ameriški profesor, ki že 20 let živi in predava na Kitajskem opozoril na razne vidike kitajske »države blagostanja.«

Pojasnil je, kako je sam v ruralnem predelu Kitajske bil priča, kako je država s svojimi eksperti pomagala kmetom, ki so želeli imeti rastlinjak, kako se jim je nato proizvodnja povečala za štirikrat in kako jim je država dala stanovanja v bližini, ko so se odločili da najamejo zemljišče in rastlinjak.

Takih primerov pa je še veliko.

Toda ali Kitajska ni diktatura, kot trdi predsednik Joe Biden, sem vprašal ameriškega profesorja?

»Sam Ši Džinping je bil izbran s strani Kongresa in ni nikakršen diktator, njegovo vladanje je odvisno od volje ljudi. Enako velja za druge izbrane funkcionarje, ne glede na to, da imajo drugačen sistem in ne večstrankarskega. In tukaj oblasti res poslušajo ljudi. Sam sem bil priča, kako so se študentje pritoževali, da imajo preveč dela in da so oddelki preveliki. In kaj se je zgodilo? Kmalu so jih spremenili. Tako kot poslušajo študente, oblasti poslušajo tudi zahteve drugih ljudi in ukrepajo,« je pojasnil skrivnost uspeha kitajskega sistema.

Tudi Zheng Yongnian, predsednik Guangzhou inštituta GBA je ocenil, da je »Zahod preveč kapitalsko usmerjen« in opozoril, da je imela Kitajska »mešano« gospodarstvo in oblast, ki je skrbela za socialo ljudi že od dinastije Han in tudi danes zagotavlja isto, medtem ko se je v ZDA delež srednjega razreda od sedemdesetih let do danes skrčil z 62 odstotkov na 42 odstotkov, kar kaže, da Združeen države niso sposobne rešiti problema vedno večje neenakosti in izginjanja srednjega sloja družbe.

Če današnja zahodna ekonomija ne daje odgovorov na vse te težave sodobnega sveta je zato morda res že čas, da svoje odgovore poda - humanomika.