REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dvojni udarec: Kako bo kitajska prepoved izvoza antimona udarila po zahodni vojaški in civilni industriji

Dvojni udarec: Kako bo kitajska prepoved izvoza antimona udarila po zahodni vojaški in civilni industrijiAntimon - najpomembnejši mineral, za katerega še niste slišali... Vir: Telegram, posnetek zaslona

Vedno nove omejitve na izvoz kitajskih izdelkov v zahodnih državah sprožajo nasprotne učinke od pričakovanih. Kitajska se odziva, čeprav zelo zadržano in bolj premišljeno, kot njene tekmice.

Enega od zadnjih odgovorov smo doživeli pred nekaj dnevi. In počasi postaja jasno, kako uničujoče posledice bo imel predvsem na vojaško in civilno industrijo zahodnih držav.

Kitajska je namreč s 15. septembrom uvedla nadzor nad izvozom antimonovih kovin, rud in oksidov.

Podjetja, ki želijo izvažati te materiale, bodo morala zaprositi za izvozna dovoljenja za izdelke z dvojno rabo.

Podjetja, ki želijo izvažati te materiale, bodo morala zaprositi za kitajska izvozna dovoljenja za izdelke z dvojno rabo. To je slaba novica za ameriške proizvajalce orožja, ki so odvisni od uvoza virov.

To je slaba novica za ameriške proizvajalce orožja, ki so odvisni od uvoza virov.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v svoji razlagi odločitve o uvedbi nadzora izvoza antimona dejalo, da ukrep ni usmerjen proti nobeni državi, temveč zagotavljanju nacionalne varnosti Kitajske in izpolnjevanju »obveznosti LRK glede neširjenja orožja«.

Ker pa je leta 2023 Kitajska predstavljala skoraj polovico svetovne proizvodnje antimonove rude, ZDA pa so največji kupec, ni težko ugotoviti, koga bodo omejitve najbolj prizadele.

Komisija ZDA za mednarodno trgovino meni, da je antimon »ključnega pomena za gospodarsko in nacionalno varnost - podobno kot elementi redkih zemelj, plus kobalt in uran.«

Ameriški poslovni mediji so antimon opisali kot »najpomembnejši mineral, za katerega še niste slišali.«

To je zato, ker je poleg dolgega seznama uporabe v civilne namene, ki segajo od zaviralcev gorenja, svinčenih baterij in plastike do keramike, potrošniške elektronike in zaščitnih oblačil, antimon izjemno pomemben v vojaški industriji.

Uporablja se tako v protioklepnih izstrelkih in sledilnih nabojih kot v očalih za nočno opazovanje, laserskih namerilnikih, komunikacijski opremi in celo v komponentah jedrskega orožja.

Kitajska ima največje znane zaloge trdnega, toplotno in korozijsko odpornega materiala na svetu, ki se ponaša s 640.000 metričnimi tonami leta 2023.

Rusija je druga s 350.000 tonami, tretja pa Bolivija s 310.000 tonami.

Med prvimi desetimi so tudi zaveznice ZDA Avstralija, Turčija in Kanada z rezervami 140.000, 99.000 oziroma 78.000 ton. Ameriške rezerve znašajo 60.000 ton.

Kitajska je leta 2023 izkopala najmanj 40.000 ton antimona in skupaj z Rusijo in Tadžikistanom domnevno nadzoruje do 90 odstotkov svetovne dobavne verige antimona.

ZDA so svoj zadnji rudnik antimona zaprle leta 2001, zaradi česar so bile popolnoma odvisne od uvoza.

Ministrstvo za obrambo ZDA je leta 2023 podprlo ponovno odprtje zapuščenega rudnika antimona v Idahu, pri čemer je Perpetua Resources aprila za njegov razvoj prejela posojilo v višini 1,8 milijarde dolarjev od ameriške Export-Import Bank, uradne izvozne kreditne agencije ameriške zvezne vlade.

Vendar tudi odprtje enega rudnika ne bo zadovoljilo potrebe zahodnih držav. Težava je v vzpostavljanju proizvodnje, kar lahko traja leta.

Vse ostrejša svetovna gospodarska konkurenca in desetletja deindustrializacije doma so ZDA in njihove zaveznike prisilili, da se borijo za alternativne vire kritičnih mineralov. Pri tem posegajo tudi po vzpodbujanju poskusov državnih udarov po vsem svetu.

Kitajska, velesila v rudarstvu, je medtem postopoma poostrila nadzor nad svojimi strateškimi in redkozemeljskimi minerali.

Vse ostrejša svetovna gospodarska konkurenca in desetletja deindustrializacije doma so ZDA in njihove zaveznike prisilili, da se borijo za alternativne vire kritičnih mineralov.

Pri tem posegajo tudi po vzpodbujanju poskusov državnih udarov po vsem svetu, od Ukrajine in Bolivije do Venezuele in Afrike.

V njihovem ozadju je neredko boj za strateške surovine.

Ameriški mediji so opozorili, da bi lahko Kitajska »sama prizemljila ameriška vojaška letala, zaustavila ameriške tanke in ustavila najnaprednejše državne rakete zemlja-zrak«, če bi ustavila svoj izvoz redkih zemljin, pri čemer ZDA niso niti približno pripravljene nadomestiti kitajskega uvoza z domačih ali prijateljskih virov.

Ob tem antimon ni edina redka zemljina, ki jo ne bo več mogoče izvažatio brez omejitev.

Na seznamu sta že tudi grafit in germanij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek