Enoprostorci malo drugače (1. del): Raketa po imenu Espace F1

Vsi si občasno želimo imeti malo večji avtomobil, da lahko vse naložimo vanj. Logična izbira je razred t.i. enoprostorcev, kjer so zunanje mere nekako v gabaritih karavanov a so višji, prostornejši, da vanje spravimo več prtljage, imamo boljši razgled in nemalokdaj se nas v njih lahko pelje celo sedem. 

Slaba plat pa je to, da smo v enoprostorcih skoraj vedno omejeni z motorno močjo, saj takšna vozila niso namenjena ne dirkanju, ne pospeševanju, še manj pa dirkaškemu sekanju ovinkov. A tista občasna tiha želja, da bi kdaj podkurili objestnim šoferjem, nas vsekakor sem pa tja prižene do tega, da pohodimo stopalko za plin do konca. In kaj bi bilo, če bi imeli namesto naftnega "mlinčka" pod pokrovom motorja pravo pošast F1? S to mislijo so se inženirji že dolgo poigravali in nekaj modelov je res ugledalo luč sveta. Seveda zgolj in razumljivo v enem, prototipnem primerku in še to iz marketinških razlogov ali le iz lastnega entuziazma, da se pokaže tehnično znanje.

Oglejmo si nekaj modelov, ki izstopajo in so zaznamovali čas "Mad Maxov" pred naftno krizo: Renault Espace F1, Ford Transit V8 ter V6 in VW Caravele W8. Začenjamo s "francozom".

Renault Espace F1

Legendarni enoprostorec, eden prvih, ki je pričel orati ledino na našem trgu! Leta 1994 sta na Pariškem avtosalonu Matra in Renault Sport predstavila Espace-F1. To je inženirski podvig, narejen v čast 10-letnici modela Espace in Renaultove prisotnosti v dirkaški eliti F1. Že res, da je videti kot enoprostorec, a gnan je z V10 motorjem, ki doseže 100 km/h pod 3 sekundami in se oglaša z zvokom, ki bi zbudi tudi mrtvega. V bistvu je to darilo obema podjetjema; tako Matra kot Renault sta takrat že sodelovala celo desetletje. Pa še Renault je takrat izdeloval zmagoviti F1 motor, ki je bil res nekaj posebnega. In to je dejansko tudi edini tehtni razlog, zakaj so šli v ta projekt. Masovna proizvodnja ... mah kje pa, niti približno!

Kako vse skupaj izgleda s tehnične strani: Espace ima v originalu kar nekaj delov, narejenih iz steklenih vlaken. V tem primeru pa so skoraj celotno lupino naredili iz kevlar karbona, ki omogoča mnogo večjo trdnost in je obenem izredno lahek. Školjko so položili na osnovno šasijo formule Williams-Renault modela FW15C, letnik 1993. Torej je pod lupino čistokrvni dirkalnik, ki premore preko 800 KM, zgolj zadnji pogon in štiri sedeže. Seveda je krmilni mehanizem predelan, saj voznik ne sedi na sredini, temveč na levi, kot je to običajno pri vsakdanjih avtomobilih. Še armatura je iz Espacea, le da ima digitalni prikazovalnik, prestavlja pa se preko dveh gumbov na volanu.

Zagon pa ne poteka tako enostavno, kot smo vajeni pri naših vozilih: v tem primeru je potrebna cela ekipa z zunanjim računalnikom in zunanjim zaganjačem, da zver spravijo k življenju. Poglejte si video, ko član ekipe z zunanjim starterjem vrti motor, drugi pa na računalniku pritisne "enter" in motor oživi. Ma kaj oživi, zbudi se zverina! In ko je v pogonu … je zvok nepopisno čistokrvna formula iz zlatih časov, ko smo jih gledali z ušesi. Pospeški, sposobnost vožnje skozi ovinke, vzmetenje so nastavljeni za pisto in avto kar poskakuje v neravnih ovinkih, nekako kot velik go-kart, kar pravzaprav tudi je.

Vrtljaji motorja tako hitro naraščajo, da mora biti grafični prikaz na LCD zaslonu, saj ni analognega merilnika, ki bi bil sposoben slediti tako energičnim poskokom obratov, kot jih zmore ta motor. Zares impresivno.

Med redkimi vozniki, ki so ga imeli čast voziti, je tudi bivši dirkač David Coulthard, sopotnik pa kdo drug kot legendarni Frank Williams, lastnik moštva F1. Seveda se je eden prvih za volan usedel in ga na polno preizkusil tudi Alain Prost. 

Ta legendarni Espace F1 lahko vozite v igrici Grand Turismo 2 ali pa si ga v živo ogledate v muzeju Matra v Franciji. To je stroj za sanje, ki žal počiva v muzeju.

Oglejte si video zagona, zvoka in krajše vožnje na:

Koncept novejšega Espace F1 letnik 2016 pa si oglejte v posnetku spodaj.