Avtomobilski »srčni« spodbujevalnik

Akumulator. Težka škatla, ki daje energijo za zagon vozila ali pa je celo vir pogona. Odkar so izumili električni zagon motorja, je akumulator v vsakem vozilu, plovilu, podmornici ali letalu.

Dejansko se niti ne zavedamo, kako smo odvisni od akumulatorja. Skozi čas se je razvijal, dobival večja kapaciteto, vseboval različne kemikalije in postajal vedno bolj samosvoj, brez potrebnega vzdrževanja. Najprej so bili sistemi v avtomobilih in motociklih 6 V, nato pa s časoma in zaradi povečanja porabnikov prešli na današnjih 12 V. Tovornjaki pa so na 24 V sistemu napajanja. Današnji najsodobnejši avtomobili že prakticirajo dvig napetosti na 48 V, vse iz razloga potreb po tanjših vodnikih (žicah) pri enaki moči porabnikov, ki pa jih je vedno več (formula za izračun P=U x I ; P je moč, U je napetost, I je tok). Višja kot je napetost, manjši tok je potreben za isto moč, kar pomeni, da so vodniki lahko tanjši.

Kaj uničuje vaš akumulator? Mraz! Ko se shladi, pade tudi kapaciteta akumulatorja. To je dobro upoštevati predvsem pozimi, ko zjutraj težko ali pa sploh ne moremo več zagnati motorja. Težavo predstavljajo tudi kratke vožnje, ko motor nima časa, da ponovno napolni akumulator. Tako lahko le nekaj let star akumulator uničimo, da se ga ne da več rešiti in napolniti. Svojevrstno težavo predstavlja tudi pretirana uporaba start-stop sistema, ko se motor ugasne, vsakič ko damo v prost tek pred križiščem. Nenehno zaganjanje motorja terja veliko moči iz akumulatorja in če z daljšimi vožnjami ne poskrbimo za polnjenje (ali pa dodatno polnjenje v domači garaži), bo akumulator kaj hitro izgubil vso svojo kapaciteto.

In prav iz teh razlogov se v avtomobile vgrajuje vedno večje akumulatorje. Včasih je imel avtomobil prostornine do 1800 cm3 akumulator okoli 45 Ah ter 450 A zagonske moči, danes pa potrebujemo že vsaj 80 Ah in celo preko 800 A zagonske moči. Seveda je vse pogojeno s prostorom, ki ga imamo v motornem delu (akumulator je sicer lahko shranjen tudi drugje) in velikokrat ne moremo vgraditi večjega.

Praktično danes ne poznamo več klasičnega vzdrževanja akumulatorja, kot smo to počeli nekoč: dolivali smo destilirano vodo, pa kislino, celo izpirali smo jih, če so bila na dnu kakšne obloge, ki bi lahko povzročale stike med ploščami. Danes so po večini tovarniško zaprti, vsebujejo celo gele in ne omogočajo več nikakršnih posegov. Le še priklopimo ga lahko na zunanje napajanje, na polnilec in to je tudi vse.

Kam gre prihodnost? Vsekakor akumulator, ki je zaenkrat še edina stvar, ki jo poznamo, da lahko shranjuje energijo, ostaja. Sama kemična zgradba pa se seveda spreminja, ker gre razvoj naprej. Večja kapaciteta, čim manj segrevanja ob čim hitrejšem polnjenju in sposobnost hitrega praznjenja za čim večjo trenutno moč na motorjih.

Lamborghini je že predstavil koncept avtomobila, ki naj bi namesto akumulatorjev imel kondenzator, saj ta mnogo hitreje sprejema energijo in jo oddaja, le sposobnost zadrževanja je z današnjo tehnologijo še pod vprašanjem.

Tudi poviševanje napetost je nekaj, čemu se ne bomo ognili. Kako visoko bodo razvojniki šli, je vprašanje tako varnosti kot še sprejemljive tehnologije. Porsche je že napovedal uporabo 800 V tehnologije napajanja. Ali bo to postalo standard ali se bodo proizvajalci sporazumeli in se držali nekih pravil, ali pa bo vsako podjetje šlo svojo pot.

Bencin skozi luknjo, ki je standardnega premera, lahko natočim povsod po svetu. Ali bom lahko akumulator napajal na vsaki »črpalki«, pa je še vprašanje. Niti ne toliko, ali bom lahko vtaknil moj vtikač v polnilno postajo, kot gre za to, s kakšno napetostjo in močjo se bo polnil moj avto.

In akumulator kot tak bo počasi izgubil na veljavi. Seveda bo v vsakem hibridu še vedno akumulator, ki bo skrbel za zagon motorja. Saj tudi akumulator za zagon ni enak kot tisti, ki se uporablja npr. za avtodome, kjer se napaja razsvetljava in ostali porabniki. Razlika je v sestavi akumulatorja, ki omogoča večje zagonske tokove.

Kaj bo prinesla prihodnost, še nisem popolnoma prepričan, trenutno je pač najbolj pomembno to, da bo jutri zjutraj moj in vaš avtomobil vžgal. Če ne bo, bo več težav kot samo ta, kje najti težko škatlo ...

Bonus članek pa je nastal ob obisku nam poznanega strokovnjaka za akumulatorje. Našemu direktorju se je spraznil akumulator in posledično ni bilo drugega kot obisk Boštjana in nakup novega akumulatorja.

Objavljam povzetek zgodbe z njihove spletne strani, saj je vredna branja.

»Za začetek dejavnosti lahko štejemo leto 1927, ko je gospod Košir v Ljubljani ustanovil majhno obrtno delavnico za izdelavo svinčeno-kislinskih baterij. Akumulatorji so se izdelovali povsem ročno. V letu 1934 se je pri njem zaposlil njegov nečak, moj ded, Jože Grajzar, ki je 14. februarja 1937 posle prevzel. Od takrat je podjetje vodil pod imenom Tvrdka Jože Grajzar. Iz tega obdobja je ohranjenih več pisnih virov.

Takrat je bila akumulatorska industrija vzporedno z avtomobilsko v velikem razmahu. Tovarne akumulatorjev so nastajale povsod po bivši Jugoslaviji (Trepča, Zletovo, Munja, Vesna, Svijetlost, Iskra Novi Pazar, Tesla Brčko…). Navkljub temu so v našo delavnico prihajali iz vse države.

Sloves akumulatorske delavnice ni potrjevala samo kvaliteta naših izdelkov, temveč tudi tehnični dosežki, kot so konstruiranje in izdelava akumulatorja za ljubljanski trolejbus. Ded je dobil nagrado za konstrukcijo akumulatorjev, ki so se vgrajevali v tovornjake znamke OM. Med drugo svetovno vojno smo izdelali akumulator za ljubljanski radio Kričač.

Leta 1967 sta delavnico prevzela sinova Jože (moj oče) in Janez Grajzar. V letih, ki so sledila, je delavnica doživela največji razcvet. V tem obdobju je bilo zaposlenih 15 delavcev, akumulatorje smo proizvajali iz trde gume, vsaka celica je bila samostojna in jo je bilo moč zamenjati, s tem pa se je življenjska doba podaljšala. Žal takratne politične razmere niso dovoljevale še večje razširitve dejavnosti.

Modernizacija je konkurenčnost takih akumulatorjev ogrozila, zato se je dejavnost od leta 1990 naprej vse bolj usmerjala v prodajo akumulatorjev znanih proizvajalcev, lastna proizvodnja pa se je zmanjševala.

V letu 1993 sem dejavnost prevzel od svojega očeta in nadaljeval s prodajo na Komenskega ulici v Ljubljani.

Zaradi spremembe urbanističnega načrta Ljubljane smo se v letu 2001 preselili na novo lokacijo, na Leskoškovo 12 v Ljubljani. Preselitev je prinesla boljše pogoje poslovanja. Na voljo imamo prostoren prodajni prostor, dovolj parkirnih mest, omogočen je tudi dostop tovornjakom (nakladalna ploščad). Sodobna polnilnica je opremljena s senzorji za vodik, ima sodobno prezračevanje in omogoča polnjenje do 50 akumulatorjev dnevno. Razpolagamo tudi s posebnimi zbiralniki starih akumulatorjev, ki ustrezajo vsem novejšim ekološkim zahtevam.«

Ker z Boštjanom sodelujemo več kot 16 let in ker je bil vedno pripravljen pomagati tako z nasveti, kot opremo, se mu (ponovno) za tokratno pomoč zahvaljujemo. 

Vam pa obisk vsekakor priporočamo.

Grajzar Akumulatorstvo d.o.o.
Leskoškova 12, 1000 Ljubljana
www.akumulatorstvo-grajzar.si
T: +386 1 524 03 66 in GSM: 041 853 849