ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Zelenski ukazal »deokupacijo in reintegracijo« dela Rusije: Ukrajina se spreminja v prizorišče »kubanske krize« v Evropi
Za Putina bi lahko bila Ukrajina prizorišče nove kubanske krize. Vir: Twitter
Zahodni mediji so polni poročil o ruski vojski, ki se menda kopiči na mejah Ukrajine.
Res je, da ruska vojska prav na mejah Ukrajine izvaja manevre in zbira svoje sile, toda prav tako je res, da jih je še vedno precej manj, kot bi jih bilo potrebno za invazijo.
In da se je to začelo dogajati šele potem, ko je Ukajina na meje dveh samorazglašenih republik poslala na stotine tankov, havbic in drugega orožja.
#Russia would not go to war with #Ukraine: Russian officialhttps://t.co/CwERpZZ5XB pic.twitter.com/MpKu1psUw8
— CCTV+ (@CCTV_Plus) April 12, 2021
Precej manj pozornosti so dobila tudi poročila, da je uradni Washington Turčijo obvestil, da v Črno morje pošilja še dva ameriška rušilca.
Ukrajinska vojska se je s pomočjo okoli dveh milijard dolarjev ameriške pomoči medtem oborožila. In vse kaže, da bi rada ponovila intervencijo.
Zato se vse bolj zdi, da želi Rusija s svojim zastraševanjem le preprečiti vodstvu v Kijevu zdrs v novo vojaško avanturo.
Zahodni in slovenski mediji praviloma ne poročajo o tem, kje je vzrok za zadnje napetosti.
To pa je dejstvo, da dve samorazglašeni republiki (Doneška in Luganska) še nista dobili v sporazumu iz Minska določeno široko avtonomijo, v skladu s katero bi se tudi vrnili pod suverenost Ukrajine.
Kljub temu, da ju Moskva ni priznala, je ob tem zastal tudi mirovni proces.
Ukrajinska vojska se je s pomočjo okoli dveh milijard dolarjev ameriške pomoči medtem oborožila.
In vse kaže, da bi rada ponovila intervencijo, podobno tisti, ki so jo proti armenskemu Gorskemu Karabahu nedavno izvedle sile Azerbejdžana.
Toda težava je, da na drugi strani ne bo Armenija – pač pa Rusija.
Antony Blinken Sec'y of State, says Russia will suffer consequences in Ukraine. Stating Biden's feelings, "if Russia acts recklessly or aggressively, there will be costs, there will be consequences". Saying there are more Russian troops on the border of Ukraine now, then in 2014. pic.twitter.com/5bJj3zn93E
— ryyple (@ryyple) April 12, 2021
Zato bi se to lahko končalo tako, kot se je končala intervencija Gruzije proti dvema separatističnima regijama na svojem ozemlju leta 2008.
Zelenski ne razume, da bo to za Rusijo nekaj zelo podobnega 'kubanski krizi' in da bi lahko bila v tem primeru Ukrajina – uničena.
Drugi razlog za napetosti, o katerem pa se prav tako ne poroča pa je dejstvo, da je 24. marca ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisal dekret 117/2021, »O strategiji deokupacije in reintegracije začasno okupiranega ozemlja avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol.«
Polotok Krim se je po državnem udaru v Kijevu in referendumu na Krimu leta 2014 namreč pripojil Rusiji, ki vztraja, da tega dela ozemlja ne bo več prepustila Ukrajini.
To seveda pomeni, da si iz zornega kota Rusije predsednik Ukrajine želi - pripojiti del Rusije.
British forces monitoring Russia’s huge military build-up amid fears of Ukraine war - World News - Mirror Online https://t.co/eO0f2kS5fp
— nawaponrath (@nawapon10) April 12, 2021
Rožljanje z orožjem na ukrajinski strani si zato Rusija razlaga kot priprave na napad, pri čemer se primeren trenutek lahko zgodi prav sredi manevrov zveze NATO »Defender Europe 2021« v katerih sodeluje tudi Ukrajina (in Slovenija) in bodo potekali še ves mesec maj.
Mnogi zato že napovedujejo rusko-ukranjinsko vojno za konec maja…
Ob tem si ukrajinski predsednik Zelenski želi tudi v NATO in meni, da bo to rešilo vse probleme Ukrajine.
Ne razume pa, da bo to za Rusijo nekaj zelo podobnega »kubanski krizi« in da bi lahko bila v tem primeru Ukrajina – uničena.
Ob tem je ameriški obrambni minister Lloyd Austin še dodatno podžgal vodstvo Ukrajine, ko jim je zagotovil »neomejeno podporo ukrajinski suverenosti« ter obsodil »rusko agresijo v državi.«
#BREAKING #Russia electronic warfare systems installed in #Crimea, seem to neutralize turkish build #Ukraine UAVs Bayraktar-TB2 and jamming the whole radio spectrum in the area #OSINT #SIGINT https://t.co/rH60hrochP
— CrisP (@crispSV) April 12, 2021
Naslednji dan je bil ameriški predsednik Joe Biden še ostrejši in je v pogovoru z Zelenskim obsodil »trajajočo rusko agresijo v Donbasu in Krimu.«
Podobne signale je Ukrajini poslal tudi britanski predsednik vlade Boris Johnson.
Realnost pa je, da zveza NATO ni sposobna intervenirati na strani Ukrajine.
Od konca hladne vojne so namreč njene kopenske sile zaradi usmerjenosti v »vojno proti terorizmu« stalno stagnirale.
Večine enot, ki so bile nekoč pripravljene na invazijo Sovjetske zveze v Evropi danes več ni.
Rusija pa jih je medtem obnavljala.
Večine enot zveze NATO, ki so bile nekoč pripravljene na invazijo Sovjetske zveze v Evropi danes več ni.
Vse sile zveze NATO so danes na Poljskem in v baltskih republikah.
Da bi v kratkem času lahko toliko sil poslala v Ukrajino je za NATO »misija nemogoče,« ocenjujejo ruski analitiki.
It's getting worse in Europe's east. Johnson's friend Putin waiting to invade Ukraine
— Don't watch Westerns (@t_westerns) April 12, 2021
Ukraine says soldier killed in shelling by Russia-backed forceshttps://t.co/Dpwk4k9jZQ
NATO ima okoli 6400 vojakov v visoki pripravljenosti, za katere je bila lani odgovorna Poljska, letos pa je s 4200 vojaki 66-te mehanizirane brigade to odgovornost Turčije.
Ta enota bi potrebovala veliko dni, da postane operativna, v primeru vojne pa bi bila pod udari od prvega dne, ko bi prečkala meje Ukrajine.
Ruska vojska medtem v svet pošilja slike svojih manevrov in slike tankov z napisi pripravljeni na boj.
NATO ob tem tudi ne more računati na premoč v zraku.
Toda Rusija ima na Krimu in na svojih mejah veliko sodobnih sistemov, med njimi tudi S-400, radarji teh pa so se »učili« prepoznavati ameriške lovce tudi nad nebom Sirije.
Ob zaostrovanju bi se zato Ukrajina lahko spremenila v poligon nove »kubanske krize« v Evropi.
S kubansko krizo označujemo spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.
Ukrajina bi lahko sprožila ponovitev scenarija v zamenjanih vlogah ZDA in Rusije, toda zaradi kopenske meje Rusije in Ukrajine je malo verjetno, da jo bo predvsem Ukrajina odnesla brez resnih posledic.
Začela se je, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da Sovjeti na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike.
Predsednik John Fitzgerald Kennedy je nato poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča.
Sovjeti so sestrelili ameriško vojaško letalo, ki je preletavalo kubansko ozemlje in njihova oporišča, predsednik Kennedy pa je Sovjetom zagrozil, da bo napadel njihovo ladjevje, ki se je bližalo Kubi s sestavnimi deli za jedrsko raketno oporišče, če se to ne bo obrnilo in vrnilo domov.
To bi zagotovo sprožilo sovjetski odgovor in verjetno celo III. svetovno vojno.
Na ukaz Hruščova so se pri t. i. »orehovi črti« obrnile sovjetske trgovske ladje. Sovjetska zveza je privolila v zahteve ZDA in izpraznila raketna oporišča, v zameno pa naj ZDA ne bi napadle Kube.
Del tega sporazuma pa je bil tudi umik ameriškega jedrskega orožja iz Turčije, ki je bil širši javnosti dlje časa nepoznan.
Wow, the former chair of the New York Democratic Party and ex-mayor of Syracuse, Stephanie @MinerForNY, also posed with flags from Ukraine's neo-Nazi Azov Battalion and Right Sector.
— Ben Norton (@BenjaminNorton) March 23, 2021
US politicians love fascists when they are anti-Russia and pro-empirehttps://t.co/3r8UchSqZu
Po nekaterih drugih ocenah pa se kubanska krizasploh ni začela, ko so ZDA izvedle, da takratna SZ gradi izstrelišča na Kubi, temveč takrat, ko je SZ izvedela, da so ZDA namestile izstrelišče in jedrske rakete na severu Turčije in jih usmerile proti SZ.
Ker Kennedy ni reagiral na zahtevo Hruščova, da jih umakne, ga je Hruščov potisnil ob zid s kubansko krizo in dosegel svoje. ZDA so umaknile rakete ter demontirale izstrelišča.
Vsekakor pa je odtlej je med Moskvo in Washingtonom vzpostavljena direktna telefonska zveza s tako imenovanim rdečim telefonom.
Vsakemu geopolitiku je namreč jasno, da Moskva ne bo dovolila, da bi Ukrajina po vstopu v zvezo NATO postala odskočna deska za intervencije zoper Rusijo.
Med kubansko krizo je bil svet do sedaj najbližje jedrski vojni.
Kijev bi lahko sprožil ponovitev scenarija v zamenjanih vlogah ZDA in Rusije, toda zaradi kopenske meje Rusije in Ukrajine je malo verjetno, da jo bo predvsem Ukrajina odnesla brez resnih posledic.
Vsakemu geopolitiku je namreč jasno, da Moskva ne bo dovolila, da bi Ukrajina po vstopu v zvezo NATO postala odskočna deska za intervencije zoper Rusijo.
Ukraine army fascist raising Nazi flag on its military positions, Maryina, #Donetsk. pic.twitter.com/yITmU8Msy0
— www.anoncandanga.com(@anon_candanga) April 8, 2021
Na enak način, kot tudi ZDA kljub suvereni pravici Kube, da sodeluje s Sovjetsko zvezo, niso mogle dovoliti ruskih raket na ozemlju Kube in tako blizu ZDA.
Ampak Zelenski, očitno, tega še kar ne razume.
Nič boljše pa situacije ne razume niti horda evropskih in ameriških birokratov, ki očitno nimajo pojma o geopolitiki.
