ZDA izstopile iz jedrskega sporazuma - pot Irana do jedrskega orožja znova odprta

Zgodilo se je točno to, kar je bilo mogoče pričakovati – ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz, s katerim so ZDA odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom (JCPOA - Joint Comprehensive Plan of Action), ki je bil podpisan 14. julija leta 2015 med Iranom, petimi stalnimi članicami VS OZN, Nemčijo in EU. »Napovedujem, da bodo ZDA odstopile od jedrskega sporazuma«, je dejal ameriški predsednik pred novinarji, zbranimi v Beli hiši.

Takoj je sledil tudi odgovor Irana. "Ukazal sem atomski organizaciji Irana da, kadarkoli bo potrebno, začne z bogatenjem urana bolj kakor prej," je dejal iranski predsednik Hasan Rohani. Dodal je tudi, da je samo še "malo časa" za pogajanja z ostalimi podpisnicami sporazuma, ki ostajajo privržene temu sporazumu. Iran naj bi z obogatitvijo urana pričel "v naslednjih tednih." Oglasil se je tudi nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, ki je trumpovo odločitev označil za "resno napako," ki bo "spodkopala ameriško verodostojnost v svetu" ter ZDA privedla "v spopad z glavnimi silami sveta." Po njegovi oceni bodo zaradi te odločitve ZDA morale izbirati med dvema "poraznima" možnostima - "z jedrskim orožjem oboroženim Iranom ali še eni vojni na Bližnjem vzhodu." 

Trump uničil sporazum zato, ker ga je dosegel Barack Obama

Trump je sporazum označil kot »grozen, enostranski sporazum, ki ne bi smel biti nikoli narejen«, saj naj bi bil »razpadajoča in gnila struktura«, ki je »pokvarjena v svoji sredici.« Po njegovi oceni bi v primeru, če bi ta dogovor obstal, »prišlo do jedrske tekme na Bližnjem vzhodu«.

Po drugi strani pa so Nemčija, Francija in Velika Britanija ostale zavezane sporazumu in »obžalujejo« odločitev ameriškega predsednika, da odstopi od sporazuma. Za propad sporazuma se je na Bližnjem vzhodu zavzemal predvsem Izrael. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je pred tednom dni priredil celo posebno tiskovno konferenco, na kateri je prikazal tajne podatke o iranskem jedrskem programu. Šlo pa je za večinoma stare in tudi nepreverjene podatke, ki v ničemer ne izpodbijajo poročil mednarodnih inšpektorjev o tem, da Iran dogovor spoštuje. Da ga res spoštuje, so potrdile tudi vse relevantne ameriške institucije ter obveščevalne službe. Propad sporazuma pa so z veseljem sprejeli zlasti v Savdski Arabiji, ki mu je nasprotovala že od začetka, saj je sporazum odpiral vrata na svetovne trge Iranu kot največjemu regionalnemu tekmecu Savdske Arabije. Uradni Riad in Tel Aviv sta takoj podprla odločitev ameriškega predsednika.

V Iranu, kjer so Trumpovo potezo že ocenili kot največjo »zgodovinsko napako«, so potezo ameriškega predsednika označili kot »nezakonito« - kar je seveda res. Države namreč praviloma ne morejo preprosto enostransko odstopati od sprejetih mednarodnih obveznosti (načelo »pacta sunt servanda«, sprejete obveznosti so veljavne) - še posebej pa ne tedaj, kadar se druga pogodbenica drži sporazuma. In da ga krši, tega ni mogel zatrditi niti Donald Trump. Kršitev je torej samo ena, storile pa so jo, pravkar ZDA, z odločitvijo ZDA, da enostransko odstopijo od sporazuma z Iranom. Demokratski senator Dick Durbin je Trumpovo odločitev že označil za »napako zgodovinske teže.«

Glede na to, da so ZDA prve prekršile sporazum ima sedaj tudi Iran pravico, da v primeru nezmožnosti uveljavitve sporazuma zaradi kršitev ZDA - odstopi od istega sporazuma. Ali bo to Iran res naredil, v tem trenutku še ni jasno. Prav tako še vedno ni jasno, ali bodo ZDA poskusile uvesti tudi sankcije (predvsem evropskim) državam, ki bi morda še naprej sodelovale z Iranom. Je pa Iran napovedal »ostro reakcijo« na ameriško kršitev JCPOA, predstavniki Irana pa so napovedali, da odgovor »ne bo prijeten za ZDA.«

Po drugi strani pa je ameriški predsednik napovedal »najvišjo raven sankcij« in še »večje probleme«, če bo Iran znova začel razvijati jedrsko orožje. Dejal je tudi, da ZDA ne izrekajo»prazne grožnje«, kajti kadar Trump nekaj obljubi, »obljubo tudi drži.« Po Trumpovi oceni bi moral novi sporazum z Iranom omejiti tudi razvoj njihovih balističnih izstrelkov ter regionalno vojaško pomoč oziroma »podporo terorizmu«, kot to pomoč vidijo ZDA.

Iranu je napovedal »večje probleme, kot kadarkoli doslej«, če se bodo vrnili k razvijanju jedrskega orožja. Hkrati je izrazil svoje »občudovanje« do iranskega naroda, zgodovine in kulture, vendar je istočasno ocenil, da »diktatura« že skoraj 40 let, torej od islamske revolucije leta 1979, v kateri je bil zrušen proameriški režim šaha Reze Pahlavija (dvainpetdeset ameriških diplomatov pa je bilo talcev skoraj leto dni) omejuje svobodo ljudi.

Svoj nastop je ameriški predsednik končal z nenavadno pomirljivimi toni in napovedal, da se je pripravljen z iranskim vodstvom pogajati še enkrat, da bi naredili »nov in trajen sporazum«. Po oceni analitikov želi ameriški predsednik sporazum z Iranom uničiti predvsem zato, ker je nastal v času administracije Baracka Obame. S tem bi namreč Donald Trump rad dokazal, da je boljši voditelj od prejšnjega predsednika. Sankcije zoper Iran naj bi bile znova uvedene v roku treh do šestih mesecev, ameriških dolarjev pa Iran ne bo smel kupovati (od ameriških institucij) v roku 90 dni. Sankcije bodo ponovno uvedene tudi na prodaje aluminija, jekla, premoga, avtomobilov ter potniških letal. Finančne in omejitve pri nakupih in prodaji nafte bodo v veljavi čez pol leta.

Komentatorji so v zvezi s Trumpovo »miroljubno« držo v primeru Severne Koreje in »bojevito« nastrojenostjo do Irana praviloma zadržani pri ocenjevanju dolgoročnega uspeha Trumpove zunanje politike. Trump namreč z eno roko »daje«, z drugo pa »jemlje«, kot ocenjuje John Feffer v Counterpunchu.

Severni Koreji namreč Trump ponuja mir v zameno za »zavezo«, da država ne bo napadena, istočasno pa zaveze ZDA ista, Trumpova administracija očitno krši v primeru neutemeljene prekinitve sporazuma z Iranom.

Ameriški predsednik z dvema obrazoma

»V luči Trumpovega odnosa do prejšnjih zagotovil ZDA Iranu in prisotnosti Johna Boltona kot novega svetovalca za nacionalno varnost so kakršnakoli zagotovila Washingtona, vredna manj kot 140 znakov, s katerimi so tvitana. Težko je verjeti, da se bo Severna Koreja pustila speljati na takšen tanki led. In tako bo torej Trump eno državo ta mesec poskusil prepričati, da naj se odreče jedrskemu orožju, ki ji služi za zastraševanje in kot zadnja obramba pred napadom, istočasno pa bo dal zeleno luč nejedrski državi, da lahko znova začne razvoj svojega jedrskega programa. Trump torej verjame, da lahko istočasno dobi Nobelovo nagrado za svoj pristop do Severne Koreje, hkrati pa naredi velik korak v smeri vojne z Iranom z uničenjem šestranskega jedrskega sporazuma,« opozarja John Feffer, ki opozarja tudi na Trumpovo izjavo iz leta 2015 , da je »res dober v vojnah«, toda »samo kadar zmagujemo.« Po njegovi oceni pa vojna z Iranom, ki smo se ji pravkar približali z velikimi koraki, ne bo tako enostavna.

»Vojna z Iranom bo v resnici katastrofalna. In verjetno se ne bo zadržala samo v Iranu. Rusija in Kitajska bosta pomagali svoji zaveznici. Savdska Arabija se bo postavila na stran Izraela in ZDA. Takšen konflikt bo v najslabšem primeru zažgal Bližnji vzhod.

Lahko pa bi se razširil še naprej od tam. Odkrito povedano, bi bil v primerjavi z verjetnostjo svetovne vojne veliko bolje, če bi bil rezultat propada iranskega jedrskega programa hitra pridobitev jedrskega orožja s strani Irana. Kajti potem bi Iran z zastraševanjem lahko odvrnil izraelski in ameriški napad nase. In potem bi Donald Trump, enako kot v primeru Severne Koreje, lahko uvidel pomen doseganja dogovora o denuklearizaciji z jedrskim Iranom. Ali to zveni absurdno? Seveda je absurdno. Dobrodošli v svetu ameriškega predsednika z dvema obrazoma,« opozarja John Feffer.

Jasno pa je še nekaj – cene nafte bodo odslej znova rasle. Kar bo slabo za marsikoga, tudi za Slovenijo, ne pa za izvoznice nafte in s tem tudi za Rusijo.