ZDA bodo prepovedale uporabo INSTEX-a, evropskega mehanizma za izogibanje ameriškim sankcijam

Trumpova administracija bo prepovedala uporabo evropskega mehanizma za iz  ogibanje ameriškim sankcijam. To je, ob nedavni odločitvi Iana, da prične ponovno bog atiti uran nad v jedrskem sporazumu previdene vrednosti, še eden žebelj v krsto šest stranskega sporazuma z Iranom (JCPOA).

Gre za neposreden spopad dveh različnih zunanje političnih usmeritev in odločitev – evropske, ki sporazum z Iranom (ob usiji in Kitajski) podpira z odločitvijo ZDA, ki je od sporazuma enostransko odstopila, čeprav Iran ni kršil sporazuma. Gre tudi za očiten spopad »velikih sil« in celo »zaveznic«, ZDA in EU za to, kdo bo v zadevah mednarodnih odnosov močnejši in kdo bo uspel uveljaviti svojo voljo.

Podjetja pa so med dvema mlinskima kamnoma - po eni strani ne smejo poslovati z Iranom, kot zapovedujejo ZDA, po drugi strani ne smejo spoštovati ameriških sankcij, kot zapoveduje EU.

ZDA bodo zato v prihodnosti sankcionirale vsako uporabo »instrumenta za podporo trgovinskim izmenjavam« ali INSTEX-a s pomočjo mehanizmov ameriškega finančnega sistema, poroča Bloomberg, pri čemer se sklicuje na pismo, ki ga je podal Sigal Mandelker, podsekretar ministrstva za finance, zadolžen za vprašanja o terorizma in finančnega obveščanja.

»Trumpova administracija je zaostrila svojo bitko z evropskimi zavezniki glede usode iranskega jedrskega sporazuma, pri čemer je zagrozila s kaznimi zaradi finančnega organa, ki so ga ustanovile Nemčija, Združeno kraljestvo in Francija zaradi zaščite trgovine z Islamsko republiko in njeno izvzemanje iz sankcij ZDA", je zapisal Bloomberg.

INSTEX je mehanizem EU za dvostranske transakcije z Iranom, ki omogoča kupovanje in prodajo blaga izven nadzora mehanizma ameriških sankcij. Vendar pa je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov že ocenil, da je evropski mehanizem manj učinkovit, kot je bilo prvotno načrtovano.

Sankcije ZDA proti Iranu so namreč usmerjene predvsem na naftno industrijo v državi in ​​so namenjene temu, da bi se izvoz iranske nafte znižal na nič. Številne države in podjetja, ki želijo poslovati z ZDA, se morajo zato držati teh prepovedi. Nedavno je iransko nafto prenehala kupovati tudi Kitajska.

Omenjeni mehanizem so napovedali že lani, ko je iz palače OZN je visoka predstavnica za zunanjo politiko EU Federica Mogherini sporočila, da naj bi kmalu ustanovili namensko družbo, t.i. Special Purpose Vehicle (SPV) za "zakonite finančne transakcije" z Iranom, ki bo evropskim podjetjem omogočala, da bodo lahko nadaljevala poslovanje z Iranom.

Predstavniki EU, Rusije in Kitajske so namreč s to potezo v resnici sklenili dogovor o vzpostavitvi posebnega plačilnega sistema, podobnega sistemu SWIFT, ki bo obšel ameriške finančne institucije.

Vendar je bilo že tedaj jasno, da kratkoročno tudi ta sistem ne bo mogel zaščititi največjih evropskih podjetij, ki ne bi mogla skriti svoje trgovine z Iranom pred ameriškimi organi. Ta sistem bi lahko v začetku relativno hitro zaščitil vsaj majhna in srednja podjetja. Odstop ZDA od jedrskega sporazuma z Iranom, ki je bil sklenjen komaj leta 2015, bi se zato za ZDA lahko pokazal kot katastrofalna poteza.

Evropa namreč ameriške politike do Irana ne sprejema. Potem ko so ZDA proti Iranu znova uvedle sankcije, so zunanji ministri držav članic EU, vključno s Slovenijo, potrdili ukrep za zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriških sankcij.

Po njem pa evropska podjetja ne smejo upoštevati ameriških sankcij in so lahko za takšno dejanje celo kaznovana.

V okviru ukrepa lahko zaprosijo za odškodnino v primeru kazni s strani ZDA, zaščitena pa so tudi pred tožbami na sodiščih v tujini. EU pa je istočasno napovedala, da si bo prizadevala za ohranitev "učinkovitih finančnih kanalov" z Iranom, ki je na Meddržavnem sodišču v Haagu že vložil tožbo proti ZDA.

Novi plačilni sistem bi lahko evropska podjetja zaščitil pred ameriškimi sankcijami. Omogočil bi lahko evropskim podjetjem, da, kot je rekla visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini, »evropska podjetja nadaljujejo trgovanje z Iranom v skladu z zakoni EU in bi lahko bil odprt do drugih partnerjev v svetu.«

Velikih podjetij to verjetno ne bo prepričalo. Volkswagen se je, na primer, že umaknil z iranskega trga. Nemški izvoz v Iran je po uvedbi sankcij zoper Iran že upadel za 18 odstotkov. Kar ni nenavadno; nemška podjetja v Iran izvozijo za 3,4 milijarde blaga, v ZDA pa za 117 milijard blaga. Evropski plačilni sistem bi lahko zaščitil predvsem majhna in srednja podjetja, ki ne poslujejo veliko z ZDA. Toda dolgoročno bi to, kot ugotavlja tudi Washington Post, »lahko zmanjšalo prevlado ZDA v mednarodnih plačilnih sistemih, kar za voditelje ZDA predstavlja priročno sredstvo za ekonomski in politični vpliv v preteklosti – na primer, pri ustavljanju kitajskega izvoza v Severno Korejo in druge 'odpadniške države.'«

Da so v ZDA nad potezo Francije, Velike Britanije, Nemčije, Rusije in Kitajske vznemirjeni, je pokazal tudi zunanji minister ZDA Mike Pompeo, ki je dejal, da je to »eden od najbolj neproduktivnih ukrepov, glede regionalnega in globalnega miru in stabilnosti, ki si ga lahko zamislimo.«

Dodal je tudi, da je »žalosten in globoko razočaran« nad potezo vseh, ki ustvarjajo plačilni sistem, ki ga ZDA ne bodo več nadzorovale.

Že med prvimi ameriškimi sankcijami, med leti 2012 – 2016 so evropske banke uporabljale »ad hoc sporočilni sistem« za transakcije z Iranom in ta sistem se bo sedaj verjetno zgolj nadgradil. 

Kljub temu Bloomberg ocenjuje, da Iran trgovanja z nafto ne bo uspel skriti s pomočjo tega sistema. Vsak kupec iranske nafte bi namreč lahko utrpel »sekundarne« ameriške sankcije. Tudi v primeru, če je šlo za menjavo »blago za blago.« Največji trgovci z nafto, kot so skupina Vitol in skupina Trafigura Group Pte Ltd. imajo sedeže v EU, toda veliko poslujejo tudi v ZDA in si tega tveganja ne bodo mogli privoščiti.