torek, 05. november 2024 leto 29 / št. 310
Zakaj se Kim boji leteti z lastnim letalom? Na vrh s Trumpom potuje 60 ur po 1000 kilometrov daljši poti
V vietnamski prestolnici Hanoj je že vse pripravljeno za drugo srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong-una. To bo njun drugi vrh, saj sta se prvič srečala junija lani v Singapurju.
Trump bo na srečanje prispel s svojim letalom, Kim Jong-un pa z oklepnim vlakom.
North Korea's Kim Jong Un On 60-Hour Journey In Armoured Train To Vietnam
— THE WORLD WIDE NEWS (@haseebsl98) 24 February 2019
North Korea's Kim Jong Un On 60-Hour Journey In Armoured Train To Vietnam North Korean leader Kim Jong Un's armoured train chugged across China on Sunday as he headed to his highly anticipated second… pic.twitter.com/2fjqELW8Hs
Skoraj 4000 kilometrov dolgo potovanje iz Pjongjanga preko Kitajske do Hanoja naj bi trajalo več kot 60 ur. Zadnjih 170 kilometrov od kitajske meje do Hanoja pa naj bi Kim opravil z avtomobilom.
Potem ko je vstopil v Kitajsko, ga čakata še dva dneva počasne vožnje do meje Kitajske in Vietnama. Na ta način bo najprej več kot 3710 kilometrov do vietnamskega Dong Danga prepotoval z vlakom, zadnjih 170 kilometrov pa z avtomobilom.
Posebni vlak, s katerim potuje Kim, prevaža tudi 21 avtomobilov. Po poročanju medijev vlak ne more potovati z večjo hitrostjo kot 60 kilometrov na uro.
Skupna dolžina kopenske poti, ki si jo je severnokorejska delegacija izbrala, je kar 1000 kilometrov daljša od zračne oddaljenosti prestolnic Severne Koreje in Vietnama.
Could this be Kim Jong Un’s train entering China for the #TrumpKimSummit in Hanoi?
— TicToc by Bloomberg (@tictoc) 24 February 2019
It’s similar to the one he’s used in the past though his travel plans are often kept secret pic.twitter.com/mMBTWRIp41
Potovanje z letalom Air China na relaciji Pjongjang-Peking-Hanoj bi sicer trajalo 13 ur, vendar si Kim Jong-un menda ni želel sposoditi kitajskega letala, ki bi ga sicer lahko dobil.
“We know he has a plane, but it’s an old plane,” said Sue Mi Terry, a former C.I.A. analyst and National Security Council aide who worked on Korea issues. It's an Ilyushin Il-62, a Soviet airliner first built in 1962! North Korea has 4 of these (crash record not impressive). pic.twitter.com/pHY0R1a6vk
— Zach Wells PhD (@WellzZach) 19 April 2018
Toda prizora, ko je mahal v pozdrav pred letalom, na katerem je bila kitajska zastava, si menda, kot piše Business Insider, ni želel ponoviti.
Znotraj države se sicer Kim Jong–un prevaža v letalu »Iljušin Il-62«, ki pa je že zastarelo, starejše od samega voditelja Severne Koreje. Nekoč je bilo največje potniško letalo na svetu, toda od leta 1962, ko je poletelo prvo takšno letalo, je minilo že veliko časa. Zato Kim Jong- un ni prepričan, da je dovolj zanesljivo.
Vietnam Military is tracking #NorthKorea's Kim Force 1 as #KimJongUn is in-flight to see #XiJinping.
— The Voice of Viet Nam (@VoiceofVietnam) 19 June 2018
This is an Ilyushin Il-62, a Soviet airliner, just took off from #DPRK.@Surveillance911 pic.twitter.com/wZJNIPp6bM
Severnokorejska letalsko podjetje Air Koryo ima v floti štiri takšna letala. Eno ima ime Severne Koreje in grb z napisom »Predsednik komisije za državne zadeve«, kar je uraden naslov funkcije Kim Jong-una, kajti funkcija sama še naprej pripada njegovemu dedku Kimu Il Sungu, ki je umrl leta 1994.
Letalo je znotraj sicer lepo opremljeno, ima tudi računalnike in veliko kristalnih pepelnikov, ker je voditelj Severne Koreje strasten kadilec.
Vendar pa so strokovnjaki prepričani, da to letalo ne more preleteti Pacifika ali prileteti do neke podobno oddaljene destinacije, zato je tudi Švica kot mesto morebitnega prvega srečanja ameriškega predsednika in severnokorejskega voditelja že lani takoj odpadla.
Kakšnih bistvenih prebojev pri vprašanju razorožitve na korejskem polotoku ne bo prišlo, saj se bi obe državi morali najprej dogovoriti o vseh korakih na poti do tega cilja. Za zdaj pa si celo pojem »denuklearizacija« vsaka stran razlaga po svoje.
»Meni se ne mudi. Ne želim priganjati nikogar. Samo testiranj nočem. Tako dolgo, dokler ni testiranj, sem srečen,« je pred srečanjem dejal Donald Trump. In to željo mu bo severnokorejski voditelj rad izpolnil.
Čeprav se sankcije proti Severni Koreji uradno niso končale, je otoplitev odnosov že povzročila njihovo bolj ohlapno izvajanje, predvsem med Severno in Južno Korejo.
Kljub temu pa bi do določenega napredka lahko prišlo. Kot so sporočili iz urada južnokorejskega predsednika, bi lahko ZDA in Severna Koreja uradno končali vojno, ki je sicer trajala med leti 1950 in 1953.
»Možnost je tukaj«, je dejal tiskovni predstavnik Kim Eui-kyeom med novinarsko konferenco. Vojna se je sicer končala s premirjem, ne pa s trajnim mirovnim sporazumom. V simboličnem smislu bi to bil še en korak na poti k normalizaciji odnosov Severne Koreje s svetom.
Ameriški predsednik upa, da bo severnokorejskega voditelja prepričal, da se odreče svojemu jedrskemu programu.
»Voditelj Kim se zaveda, mogoče bolje kot kdorkoli drug, da bi lahko njegova država brez jedrskega orožja hitro postala ena od velikih svetovnih gospodarskih sil. Zaradi njene lokacije in ljudi (ter njega) ima več potenciala za hitro rast kot katerikoli druga država,« je tvitnil ameriški predsednik.
⚡️ North Korea's leader Kim Jong Un is making his way from Pyongyang to Hanoi for the #TrumpKimSummit not by plane, but via his special train #북미회담 #전용열차https://t.co/G3NCKvQGUA
— TicToc by Bloomberg (@tictoc) 24 February 2019
In kljub številnim kritikam na račun politike ZDA je vse več komentatorjev prepričanih, da Trumpov nenavaden način pogajanja v primeru Severne Koreje deluje.
Trump je ubral drugačno taktiko od svojih predhodnikov, ki so Pjongjang po prvem jedrskem poskusu leta 2006 pozivali k razorožitvi, in se pogaja neposredno s Kimom, vendar njegov pristop doslej ni prinesel večjega napredka.
Na drugi strani Kim vztraja, da se bo Severna Koreja razorožila samo, če se bo denukleariziral celoten Korejski polotok.
Južna Koreja nima jedrskega orožja in tudi ZDA ga menda nimajo več tam, a se režim v Pjongjangu dobro zaveda, da lahko ZDA razmeroma preprosto izvedejo jedrski napad na Severno Korejo.
Kim si denuklearizacijo razlaga tako, da bi bili Koreji izvzeti iz ameriškega jedrskega dežnika, kar pa je povsem v nasprotju z ameriško zunanjepolitično doktrino.
Tudi Vietnam ni izbran naključno. Vietnam je postal v zadnjem času pomemben ameriški zaveznik, ta komunistična država pa je v treh desetletjih dosegla tudi velik gospodarski napredek.
Vietnam ima tudi bogate izkušnje z organizacijo dogodkov na visoki ravni in večstranskih srečanj svetovnih voditeljev. Med drugim so dvakrat, leta 2006 in 2017, gostili vrh Foruma za azijsko-pacifiško sodelovanje (Apec).
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je julija lani med obiskom v Hanoju dejal, da bi se Severna Koreja lahko zgledovala po Vietnamu.
»V luči nekoč nepredstavljive blaginje in partnerstva, ki ga imamo z Vietnamom danes, imam sporočilo za voditelja Kim Jong-una: Predsednik Trump meni, da lahko vaša država ponovi to pot,« je dejal Pompeo.
Trump je nekaj dni pred vrhom sporočil Kimu, da bi njegova država lahko postala ena od svetovnih gospodarskih sil, če bi se popolnoma odrekla jedrskemu orožju.
Tudi Kim sam naj bi izrazil interes za vietnamski model gospodarskih reform.
Vietnamske oblasti pa so lani med obiskom severnokorejskega zunanjega ministra Ri Yong-hoja v Hanoju ponudile Severni Koreji obsežno tehnično pomoč.