REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Začasnost brez roka, toda kdo je zmagal? Kako so pet let stare »nalepke« rešile spor med Srbijo in Kosovom

Začasnost brez roka, toda kdo je zmagal? Kako so pet let stare »nalepke« rešile spor med Srbijo in KosovomVučić in Kurti. Vir: Twitter, posnetek zaslona

Po enajstih dnevih napetosti na jugu Srbije se je kriza rešila na predvidljiv način – z uvedbo nalepk, ki jih bodo prebivalci lepili na »sporne« oznake na registrskih tablicah.

Spor bodo sedaj začasno rešili z nalepkami za registrske tablice, ki jih bodo vozniki lepili preko državnih oznak Srbije in Kosova.

KFOR bo 14 dni varoval mir, posebne policijske enote Kosova ter vojska in policija Srbije se bodo umaknile z meje, od 4. oktobra pa bo v veljavi nov režim prekrivanja »neprimernih« oznak na tablicah, ki so doslej sprožale spore.

Prištinske oblasti so namreč prepovedale vstop vozilom s srbskimi tablicami, ker so že leta 2011 v Srbiji onemogočili vstop vozilom z novimi, »državnimi« oznakami Kosova, ki so jih uvedli po dovoljenih in »statusno nevtralnih« oznakah.

Spor bodo sedaj začasno rešili z nalepkami za registrske tablice, ki jih bodo vozniki lepili preko državnih oznak Srbije in Kosova.

Zgodilo se je torej to, kar smo napovedali in zapisali, »da so evropski pogajalci pripravili nekatere druge predloge – na primer nalepke, ki naj bi jih na obeh straneh lepili preko 'spornih' oznak – pri katerih pa so pogajanja pod vodstvom EU zastala.«

Kriza je nalepke očitno obudila.

Po tednu dni in grožnji, da bo Srbija 24 ur zatem, ko se ne bo odzval KFOR oziroma zveza NATO sama zaščitila svoje prebivalstvo na Kosovu, so se hipno odzvale tudi mednarodne sile.

Dobro novico je sporočil predstavnik Evropske unije za dialog med Srbijo in Kosovom Miroslav Lajčak, ki se je ob tem zahvalil pogajalcema Kosova in Srbije, Besniku Bislimiju in Petru Petkoviću.

Uspeha se je razveselila tudi predsednica EK Ursula von der Leyen, ki se je po srednem obisku Prištine v četrtek mudila v Beogradu, kjer se je sestala s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in pozvala k iskanju trajnostne rešitve glede razmer na Kosovu.

Prejšnji dogovor, sklenjen leta 2016 med Prištino in Beogradom je namreč zaradi izteka rokov postal neveljaven, nove rešitve pa ni bilo.

Tu bi lahko bila bliže rešitvi, kot se zdi.

Novi dogovor namreč nima nekajletne »časovne omejitve«.

Prejšnji dogovor, sklenjen leta 2016 med Prištino in Beogradom je namreč zaradi izteka rokov postal neveljaven, nove rešitve pa ni bilo.

Da je zadovoljen z vloženim trudom in s tem, kar so dosegli, je dejal tudi srbski predsednik: »Mislim, da smo dosegli nekakšno kompromisno rešitev, s katero sem zadovoljen in ki se mi zdi pomembna za našo stran.«

Mediji pod taktirko Vučićeve oblasti so to takoj razglasili kot veliko zmago - čeprav dejstvo, da bodo odslej srbska vozila na Kosovu morala voziti s prelepljenim državnim grbom mnogim ne zveni kot zmaga.

Kosovski predsednik vlade Albin Kurti pa je zadovoljen dejal, da se Srbija »uči reciprocitete.«

Kdo je torej »zmagal«? Očitno nihče. Vendar pa je tem sporu kosovski predsednik vlade kljub temu potegnil »krajšo.«

Kdo je torej »zmagal«? Očitno nihče.

Po eni strani so morali v Prištini po resnih kritikah iz Bruslja in Washingtona ter demonstraciji sile, ki jo je s helikopterji, tanki in letali pokazala Srbija umakniti svoje policijske sile in svojo sporno odločitev.

Po drugi strani pa voznikom iz Kosova ne bo več potrebno menjavati tablic, pač pa bodo svoje samo »prelepili« - hkrati pa bodo to morali narediti tudi vozniki iz Srbije, s čemer je Kosovo prav tako doseglo neko novo »reprociteto«, na katero se sicer kot samo delno priznana »država« težko sklicuje.

Obenem naj bi nova delovna skupina iskala novo rešitev za tablice.

Medtem so na družbenih omrežjih že objavili nekaj duhovitih prispevkov na temo, kako naj bi nove nalepke (stikeri) izgledale.

»Srbija želi dobre odnose s Prištino, želimo polno svobodo gibanja za Albance s Kosova in Metohije skozi centralno Srbijo, da pa to ne bo pomenilo priznanja kosovske neodvisnosti,« je ob koncu krize dejal srbski predsednik.

Napovedal je tudi, da bo naslednja tema oblikovanje Skupnosti srbskih občin. To naj bi sestavljalo šest občin na severu in štiri na jugu Kosova.

Miodrag Marinković, Direktor Centra za afirmativne družbene akcije, je ocenil, da gre za enega od redkih dogovorov, od katerega bodo imeli korist tako Srbi kot Albanci.

V tem sporu je kosovski predsednik vlade kljub temu potegnil »krajšo.«

Vzajemni dogovor o uporabi nalepk nad spornimi deli registrskih tablic je bil namreč dosežen že leta 2016 v Bruslju, vendar ga Kosovo iz »tehničnih razlogov« ni moglo izvesti, zato so vozila s srbskimi registrskimi tablicami brez težav vstopala na ozemlje Kosova.

»Kurti pa je naredil napako, ker na podlagi sporazuma z Beogradom, do katerega je bil upravičen, ni zahteval začetka uporabe nalepk na tablicah, ampak je sprejel enostransko odločitev,« je ocenila Milica Andrić Rakić iz NVO Nove družbene inicijative.

Eskalacija na administrativni meji s Kosovom
Eskalacija napetosti na administrativni meji centralne Srbije s Kosovom. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po njenih besedah ​​je Kurti brez razloga najel posebne policijske enote, kar je ustvarilo napetosti, ki bi lahko povzročile nepredvidljive posledice.

»Kurti je albanski skupnosti obljubil, da se ne bo pogajal z Beogradom, dokler se Srbija ne opraviči za zločine, da se s Srbijo ne bo pogovarjal o ničemer drugem kot o priznanju neodvisnosti in da se s Srbijo ne bo pogovarjal o notranjih zadevah Kosova. Praktično pa je predvčerajšnjim prekršil vse tri obljube, saj se je moral o vsem pogovoriti s Srbijo,« je izpostavila Milica Andrić Rakić.

Delite članek