REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

WHO: Evropejci živijo dlje, a so pretežki in preveč kadijo

WHO: Evropejci živijo dlje, a so pretežki in preveč kadijoVIR: Pixsell

Evropejci živijo vedno dlje, a ta trend bi se lahko zaradi naraščajočega problema debelosti in drugih dejavnikov tveganja, povezanih z življenjskim slogom, kot je kajenje, obrnil, svari danes objavljeno Evropsko poročilo o zdravju.

Poročilo, ki ga je pripravil evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavili pa so ga v Londonu, zajema 53 držav regije od Atlantika do Pacifika. Ugotavlja, da je v tej regiji blaginja najvišja na svetu, a hkrati v njej vladajo tudi ogromne razlike.

Povprečna pričakovana življenjska doba v Evropi je bila v letu 2015 77,8 leta - kar je več kot leto dlje kot leta 2010, ko je znašala 76,7 leta.

Povprečna pričakovana življenjska doba v Evropi je bila v letu 2015 77,8 leta - kar je več kot leto dlje kot leta 2010, ko je znašala 76,7 leta. Pričakovana življenjska doba za ženske je bila 81,1 leta in je bila tako za šest let in pol daljša od tiste za moške (74,6 leta) - ta razkorak med spoloma se je sicer občutno zmanjšal.

Velik pa ostaja razkorak v pričakovani življenjski dobi med državami - ko gre za oba spola, ta znaša več kot 11 let. V Luksemburgu, ki ima najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, je bila ta 83,1 leta, v Moldaviji, ki ima najkrajšo, pa 71,6 leta. Moški pa na primer na Islandiji z 81,4 leta živijo skoraj 16 let dlje kot tisti v Kazahstanu (65,7 leta).

"Napredek je neenakomeren, tako znotraj držav kot med državami, med spoloma in med generacijami," je poročilo komentirala direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab. "Dejavniki tveganja, povezani z življenjskim slogom, so zaskrbljujoči, lahko bi upočasnili ali celo obrnili pomemben napredek v pričakovani življenjski dobi, če se ne bo ukrepalo," je dodala.

Med dejavniki tveganja, ki so v porastu v večini zajetih držav, poročilo izpostavlja debelost. 

Med dejavniki tveganja, ki so v porastu v večini zajetih držav, poročilo izpostavlja debelost. Ta povečuje nevarnost za diabetes, rak ali bolezni srca in ožilja. V letu 2016 je bilo debelih oz. je imelo prekomerno telesno težo 23,3 odstotka (kar je 2,5 odstotni točki več kot pred šestimi leti) oz. 58,7 odstotka (kar je 2,8 odstotni točki več kot pred šestimi leti) prebivalstva v regiji.

Ta problem se je še posebej povečal v Turčiji, kjer je 32,1 odstotka prebivalcev debelih, od tega skoraj vsaka četrta ženska (39,4 odstotka). Turčiji sledita Malta in Velika Britanija. V prvi je debelih 29,8 odstotka prebivalcev, v drugi 27,8 odstotka. WHO debelost določa pri indeksu telesne mase, višjem od 30, kar je na primer 87 kilogramov pri 170 centimetrov visokem človeku.

WHO je v poročilu s prstom pokazala tudi na porabo tobaka in alkohola - njuna poraba v Evropi je med največjimi na svetu. V tej regiji glede na številke iz leta 2013 kadi 29 odstotkov posameznikov, starejših od 15 let. V regiji Amerik ta delež znaša 16,9 odstotka, v Jugovzhodni Aziji pa 24,8 odstotka.

Cigarete

Upadel je delež vsakodnevnih kadilcev v 53 državah, in sicer iz 28,1 odstotka v letu 2002 na 24,4 odstotka v letu 2014.

V Grčiji kadi kar 43,4 odstotka ljudi, v Rusiji 39,5 odstotka, v Franciji 28,1 odstotka. Je pa vendarle upadel delež vsakodnevnih kadilcev v 53 državah, in sicer iz 28,1 odstotka v letu 2002 na 24,4 odstotka v letu 2014.

Poraba alkohola, ki je bila med letoma 1990 in 2000 v porastu, vse od leta 2008 upada, a še vedno ostaja visoka. V celotni regiji je v letu 2014 znašala 8,6 litra na osebo letno, v svetu je bila ta številka 6,4 litra na osebo letno. Znotraj Evropske unije so največji pivci v Litvi (15,2 litra letno na osebo), na Češkem (12,7 litra na osebo) in v Belgiji (12,6 litra na osebo letno).

V 53 državah je v upadu tudi prezgodnja smrtnost zaradi štirih glavnih nenalezljivih bolezni - raka, diabetesa, dihalnih in srčno-žilnih bolezni. "Regija je na dobri poti, da doseže cilj letnega zmanjšanja smrtnosti za 1,5 odstotka do leta 2020," izpostavlja poročilo.

Smrtnost zaradi omenjene četverice bolezni je med letoma 2010 in 2015 upadla za devet odstotkov na 715 smrti na 100.000 ljudi. Ta upad je še posebej izjemen spričo dejstva, da je pojavnost teh bolezni v porastu. V EU je na primer število novih primerov ugotovljenih rakov med letoma 2010 in 2014 vsako leto naraslo za pet odstotkov - na 569 primerov na 100.000 ljudi.

WHO v poročilu opozarja tudi na veliko neenakost, ko gre za univerzalno zdravstveno zavarovanje v regiji. Vračilo za stroške zdravstvenih storitev po 53 državah je zelo različno. V EU gospodinjstva sama nosijo 16,7 odstotka stroškov zdravstvene oskrbe, v Rusiji 45,8 odstotka.

Pri tem poročilo pozdravlja porast števila držav, ki so pripravile strategije boja proti tem neenakostim. Te politike so omogočile upad števila smrti otrok in izboljšanje pokritosti s cepljenjem.