Vzhodne članice Nata se oborožujejo, a ne zaradi Trumpa

Ameriški predsednik Donald Trump si je prisvojil zasluge, da so nekatere vzhodnoevropske članice zveze NATO povečale obrambne proračune, a resnica je drugje. Delovanje Rusije pod vodstvom Vladimirja Putina je pravi razlog.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je prejšnji mesec zahvalil Trumpu, da je imel »očitni učinek« na obrambne proračune zaveznic. Trump je na vrhu dejal, da so zaradi njega evropske članice in Kanade povečale proračune za 41 milijard ameriških dolarjev.

Obrambni analitik Tomas Valasek, direktor inštituta Carnegie Europe, je poudaril, da so vzhodnoevropske države pričele kupovati letala, ladje in oklepna vozila po ruski zasedbi ukrajinskega Krima. Torej že dolgo pred zmago Trumpa na predsedniških volitvah leta 2016. Vzhodnoevropske članice Nata tako predstavljajo sedem izmed trinajstih držav članic, ki imajo obrambne proračune v višini več kot 2 odstotkov BDP. »Države na Natovi vzhodni meji ne potrebujejo Donalda Trumpa za povečanje obrambnega proračuna«, je dejal Valasek. »O tem so razmišljale dolgo, preden je on prišel na oblast. Povečanje zapravljanja je bilo zaradi predsednika, a to je bil Vladimir Putin in ne ameriški predsednik,« je še dejal.
Na nedavnem vrhu Nata v Bruslju je tako Romunija najavila nakup petih dodatnih lovskih letal F-16, tako da jih bo imela 12. Že maja so podpisali sporazum za nakup ameriškega zračnoobrambnega sistema Patriot. Romuni hkrati še načrtujejo nakup dodatnih 36 lovcev F-16, štirih korvet, najmanj tri tisoč transportnih vozil in nove obalne artilerijske baterije v naslednjih petih letih. Slovaška je istočasno tudi napovedala nakup lovcev F-16, s katerimi bi nadomestila zastarele ruske MiG- 29, pri čemer so posel načrtovali že več let.

Tudi Bolgarija je objavila poziv za nakup najmanj osmih novih ali rabljenih lovskih letal; do oktobra pričakujejo prijave za posel v vrednosti ene milijarde dolarjev. Do konca leta še nameravajo kupiti oklepna vozila (v višini 875 milijonov dolarjev) in dve vojni ladji (v višini 582 milijonov dolarjev).

Naša vzhodna soseda, Madžarska, je junija objavila podpis posla za nakup 20 večnamenskih helikopterjev Airbus H145M, kar predstavlja največji vojaški nakup Madžarske po letu 2001.
Skupaj evropske članice Nata nameravajo letos porabiti okoli 60 milijard ameriških dolarjev za nakup vojaške opreme, pri čemer bo 13 vzhodnoevropskih članic namenilo desetino tega zneska. V primerjavi z lanskim letos, bo vzhod Evrope porabil dodatni dve milijardi dolarjev za vojaško oborožitev, še poroča Bloomberg.