REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Se bo EU pod vodstvom Ursule von der Leyen spremenila v Združene države Evrope?

Se bo EU pod vodstvom Ursule von der Leyen spremenila v Združene države Evrope?Ursula von der Leyen

Voditelji članic EU so dosegli kompromis o vodilnih položajih v Evropski uniji.

Za predsednico Evropske komisije predlagajo Ursulo von der Leyen, dosedanjo nemško obrambno ministrico, za predsednika Evropskega sveta so izbrali Belgijca in nekdanjega predsednika belgijske vlade Charlesa Michela, za predsednico ECB so imenovali Christine Lagarde, ki je doslej vodila IMF, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella.

Izbrati bo potrebno tudi predsednika Evropskega parlamenta

Boj je podčrtal politično fragmentacijo Evrope, kjer so velike stranke izgubile prostor na račun manjših, bolj ideoloških, zaradi česar je težje doseči konsenz.

Evropski parlament ga bo izbral sam. Po nekaterih napovedih naj bi si petletni mandat delila bolgarski socialist Sergej Stanišev in Nemec Manfred Weber.

Vendar pa Ursula von der Leyen za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer temu predlogu močno nasprotujejo socialisti.

Če bo von der Leynova potrjena, bo sploh prva ženska na tem položaju in drugič ga bo dobila Nemčija.

Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.

Bo pa njena naloga težka, kot poroča NYT si želi EU spremeniti v Združene države Evrope, temu pa nasprotuje precej strank v Evropskem parlamentu.

Če bo potrjena, bi s tem ključni položaj pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), relativni zmagovalki evropskih volitev, ki pa je istočasno tudi izgubila precej glasov.

Ursula von der Leyen

Za predsednico Evropske centralne banke (ECB) so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinjo Christine Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico, ki bo nasledila Italijana Maria Draghija.

Borrell se bo moral ukvarjati s precej težavnimi zadevami, najprej z novimi carinami, ki jih uvajajo ZDA.

Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela.

Za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa so imenovali španskega zunanjega ministra, socialista Josepa Borrella, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini.

Borrell je bil v letih 2004-2007 tudi predsednik Evropskega parlamenta.

Ukvarjati se bo moral s precej težavnimi zadevami, najprej z novimi carinami, ki jih uvajajo ZDA.

Voditi pa bo, na primer, moral tudi zahteven dialog Kosova in Srbije.

Michela so voditelji izvolili za predsednika Evropskega sveta in predsednika evrskega vrha za obdobje od 1. decembra letos do 31. maja 2022 z možnostjo enkratnega podaljšanja dveinpolletnega mandata.

Donald Trump, zamuda ob prihodu na vrh G7
Christine Lagarde in Donald Trump

Borrell za uradno imenovanje potrebuje še soglasje predsednika komisije. Celotno komisijo pa mora potrditi še Evropski parlament, ki ne more zavrniti posameznega člana komisije, temveč le celotno ekipo.

Komisija je imenovana za pet let, sedanji se mandat izteče 31. oktobra letos.

Doslej glavnim 'spitzenkandidatom' in pretendentom na najvišja mesta v EU se obetajo tolažilne nagrade.

Doslej glavnim spitzenkandidatom in pretendentom na najvišja mesta v EU pa se obetajo tolažilne nagrade.

Vodilnemu kandidatu socialistov Fransu Timmermansu in liberalki Margrethe Vestager naj bi von der Leynova zagotovila ključna podpredsedniška položaja v Evropski komisiji.

Na boj za stolčke v evropskih institucijah pa tudi izven EU gledajo z zaskrbljenostjo.

»Boj je podčrtal politično fragmentacijo Evrope, kjer so velike stranke izgubile prostor na račun manjših, bolj ideoloških, zaradi česar je težje doseči konsenz. In to v širšem smislu odslikuje probleme, s katerimi je soočena Evropska Unija pri določanju jasne poti naprej: blok je v zadnjih letih imel težave, da bi oblikoval enotna stališča ob seriji kriz, vključno z migrantsko, glede klimatskih sprememb in vzpona populistov po finančni krizi, ki je povečala neenakosti in razkrila slabosti skupne valute, evra,« je ob predlogu novih kandidatov za najvišje funkcije zapisal New York Times.

Premier Slovenije Marjan Šarec ocenjuje kompromis o vodilnih položajih na vrhu EU kot dober in upa, da bo kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen dobila podporo tudi v Evropskem parlamentu, saj bi bil drugačen razplet slabo znamenje.

Premier sicer ocenjuje, da ne bo šlo brez zapletov.

Marjan Šarec Vir:Pixsell
Marjan Šarec

»To je kompromisni predlog, ki je bil dosežen po relativno dolgih pogajanjih. Če želiš nekaj sprejeti s konsenzom in pokazati, da je Evropski svet enoten, je nujno skleniti tudi kompromis, za moje pojme je to dobro,« je komentiral izid maratonskih pogajanj.

Najslabše znamenje bi po njegovih besedah bilo, da bi nekaj držav nasprotovalo predlogu, saj bi bila to slaba popotnica za novo vodstvo komisije in druge evropske institucije.