Veljati začenja pariški podnebni sporazum

Z današnjim dnem začenja veljati pariški sporazum, prvi globalni podnebni dogovor, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje tako razvite države kot države v razvoju. Do četrtka je po podatkih ZN sporazum podpisalo 192 držav, ratifikacij je 94. Slovenija je sporazum podpisala aprila, ratificirala pa naj bi ga sredi meseca.

Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja po maratonskih pogajanjih sprejeli 12. decembra lani v francoski prestolnici. Države so v sporazumu opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Sporazum bo v veljavo stopil mesec dni zatem, ko je ratifikacijske listine pri ZN deponiralo 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Ta pogoj je bil izpolnjen 4. oktobra. S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo.

Sporazum sta že ratificirali največji svetovni proizvajalki toplogrednih plinov ZDA in Kitajska, pa tudi EU.

V imenu Slovenije je dogovor na slovesnosti v New Yorku 22. aprila podpisal premier Miro Cerar. Postopek ratifikacije je medtem še v teku, DZ naj bi predlog zakona o ratifikaciji potrdil na novembrski redni seji. S tem bo lahko Slovenija svojo ratifikacijo slovesno naznanila na podnebni konferenci v maroškem Marakešu, ki se začenja v ponedeljek in bo trajala do 18. novembra.