Pariški podnebni sporazum v petek vstopa v veljavo

V petek bo v veljavo stopil pariški sporazum, prvi globalni podnebni dogovor, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje tako razvite države kot države v razvoju. Do današnjega dne je po podatkih ZN sporazum podpisalo 192 držav, ratifikacij je 94. Slovenija je sporazum podpisala aprila, ratificirala pa naj bi ga v dveh tednih.

Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in EU - po maratonskih pogajanjih z aplavzi, vzkliki in celo solzami sprejeli na 21. konferenci pogodbenic (COP21) v francoski prestolnici 12. decembra lani. Države so v sporazumu opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Sporazum bo v veljavo stopil mesec dni zatem, ko je ratifikacijske listine pri ZN deponiralo 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Ta pogoj je bil izpolnjen 4. oktobra, ko je sporazum ratificiralo 72 podpisnic, ki proizvedejo skupno 56,75 odstotka vseh toplogrednih plinov.

S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo. Že 22. aprila, na prvi dan, ko je bil odprt za podpise, ga je na slovesnosti v New Yorku podpisalo 176 držav - v imenu Slovenije je takrat podpis prispeval predsednik vlade Miro Cerar. "V devetih mesecih smo dosegli, za kar smo v primeru kjotskega protokola potrebovali osem let," je v sredo poudarila francoska okoljska ministrica in predsedujoča COP21 Segolene Royal.

Med pogodbenicami, ki so sporazum že podpisale in tudi ratificirale, sta največji svetovni proizvajalki toplogrednih plinov ZDA in Kitajska, pa tudi EU. Na drugi strani pri največjih onesnaževalkah manjka ratifikacija Rusije - ta je sporazum podpisala aprila, kdaj bi ga lahko ratificirala, pa ni jasno.

Prav tako manjkata ratifikaciji Avstralije in Japonske, kjer pa so postopki v teku. Japonska bi lahko po poročanju tamkajšnjih medijev sporazum ratificirala prav v petek. V Evropi med drugim manjkajo nacionalne ratifikacije v Belgiji, Italiji in Španiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Postopek ratifikacije teče tudi v Sloveniji. Vlada je prejšnji teden na seji določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji in napovedala, da ga bo predložila DZ v sprejem. Želja okoljskega ministrstva je bila ratifikacijski postopek zaključiti do podnebne konference v Marakešu (COP22), vse pa kaže, da bo državi to delno uspelo.

Konferenca se namreč začenja v ponedeljek, DZ pa naj bi zakon o ratifikaciji sprejel na novembrski seji, torej v času, ko bo v Maroku odvijal vrh konference. Tako naj bi Slovenija - tako kot še številne druge države - prav na najpomembnejšem delu konference slovesno naznanila svojo ratifikacijo, je za STA pojasnil glavni slovenski pogajalec za podnebne spremembe Zoran Kus.

Okoljevarstveniki sicer opozarjajo, da se države ne smejo zadovoljiti s hitrim vstopom v veljavo in morajo ohraniti zagon ter politično voljo preoblikovati v dejanja. Do sedaj podani predlogi prostovoljnih nacionalnih ciljev namreč ne zadostujejo za izpolnitev cilja pariškega sporazuma. ZN so prav danes predstavili letno poročilo o stopnjah škodljivih emisij, ki kaže, da se bo povprečna globalna temperatura brez odločnega ukrepanja glede na trenutne kazalce dvignila za 2,9 do 3,4 stopinje.

Že v Maroku bo tako pomembno storiti korak naprej, zavihati rokave in se lotiti resnega dela, poudarjajo strokovnjaki. "Znanost kaže, da moramo ukrepati hitro," je poudaril direktor Programa ZN za okolje (UNEP) Erik Solheim. Po ocenah UNEP bodo morale države načrtovane izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati še za četrtino.