Veleposlanica ZDA v Varnostnem svetu ZN bolj ali manj osamljena v obsodbah Irana

Varnostni svet ZN je v petek na zahtevo ZDA opravil izredno zasedanje o Iranu, kjer potekajo demonstracije proti oblasti, vendar pa so druge stalne članice najpomembnejšega organa ZN ob izrazih zaskrbljenosti opozarjale, da dogajanje v Iranu ne seže do ravni ogrožanja mednarodnega miru in varnosti.

Francoski veleposlanik pri ZN Francois Delattre je dejal, da ga nasilje na ulicah v Iranu skrbi, vendar pa to ni grožnja mednarodnemu miru in varnosti. "Mednarodna skupnost mora biti pozorna, vendar pa mora biti obenem previdna ob poskusih izkoriščanja te krize za osebno korist," je dejal Francoz, s čimer je namignil na izkoriščanje demonstracij proti jedrskemu sporazumu, ki ga je Teheran sklenil s svetovnimi silami.

"Seveda je treba biti pozoren in pozvati k polnemu spoštovanju svobode izražanja, ampak brez instrumentalizacije krize od zunaj, ker bo to le utrdilo skrajnosti, kar je natanko to, čemur se želimo izogniti," je dejal.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Ribjakov je še pred zasedanjem, za katerega so ZDA komajda zbrale zadostno podporo članic Varnostnega sveta, sporočil, da gre za očitne poskuse ZDA, da kršijo iransko suverenost.

"ZDA nadaljujejo s politiko odkritega vpletanja v notranje zadeve drugih držav in to na predrzen in odkrit način pod geslom skrbi za demokracijo in človekovih pravic, s čimer neposredno posegajo v suverenost drugih držav," je sporočil Ribjakov.

Iranski veleposlanik pri ZN Golamali Košru je v pismu Varnostnemu svetu sporočil, da se ZDA vpletajo v njihove notranje zadeve in pozval članice, naj obsodijo ameriške izjave. "Predsednik in podpredsednik ZDA s svojimi absurdnimi tviti podžigata Irance v moteča dejanja," je ocenil.

"Svobode in človeškega dostojanstva ni mogoče ločiti od miru in varnosti. Iranski režim je opozorjen in svet bo opazoval kaj počne," pa je posvarila ameriška veleposlanica Nikki Haley in zatrdila, da se Iranci upirajo že na več kot na 79 lokacijah po državi. "Gre za mogočen izraz pogumnih ljudi, ki so tako zelo siti zatiralske vlade, da so pripravljeni tvegati življenja na protestih," je menila. Iransko vlado je med drugim obtožila financiranja prorežimske vojaške kampanje v Siriji in podpore šiitskih oboroženih sil v Iraku.

V Iranu sicer sploh ni jasno kdo natančno demonstrira. Podporniki predsednika Hasana Rohanija krivijo konservativne sile, ki naj bi vzpodbujale proteste zaradi ekonomije. Konservativci to zanikajo, generalni tožilec Irana Mohamed Džafar Montazeri pa krivdo vali na "običajne osumljence", to je ZDA, Izrael in Savdsko Arabijo, povrhu pa še Islamsko državo.

Notranji minister Irana Abdolreza Rahmani Fazli pravi, da se je protestov, ki so doslej zahtevali 21 življenj, udeležilo okrog 42.000 ljudi, kar je več od uvodnega priznanja Revolucionarne garde o 15.000 udeležencih.

Obe številki skupaj pa sta daleč pod udeležbo v demonstracijah leta 2009, ko so bile ZDA bolj zadržane. Ameriška podpora se namreč v Iranu hitro izkoristi proti protestnikom.

Predsednik ZDA Donald Trump mora naslednji teden spet potrditi veljavnost iranskega jedrskega sporazuma, s katerim je svet odpravil sankcije, Iran pa je pristal na nadzor nad svojim jedrskim programom in se odpovedal razvoju jedrskega orožja. Trumpu sporazum ni všeč, kar govori že vse od predsedniške kandidature leta 2016.

Njegova podpora sicer pri protestnikih nima veliko kredibilnosti. Tiskovna agencija AP poroča, da mu Iranci še vedno zamerijo njegovo prepoved vstopa v ZDA. "Trump je sprejel zakone proti Irancem, kot je prepoved priseljevanja, in Irance opredelil kot divjake. Sedaj pa naenkrat simpatizira z Iranci, kar je smešno," je izjavil protestnik v Teheranu po imenu Khalili.