Umor mladoletnice razkril slabosti nemške azilne politike

V Nemčiji še vedno odmeva posilstvo in umor 14-letne nemške mladoletnice, ki jo je spolno zlorabil in nato umoril 20-letni iraški migrant. Slednji je nato s celotno družino pobegnil v iraški Kurdistan, a se je prejšnji vikend že znašel v rokah nemške oblasti.
Ali Bašar, ki je živel v azilskem domu v Wiesbadnu, je konec maja ubil 14-letno deklico, s katero naj bi bil v zvezi. Njeno truplo so odkrili šele prejšnjo sredo, a takrat je bil Bašar že nazaj v domovini. 

Migrant, morilec

Osemčlanska družina je v sklopu največjega migracijskega vala prišla v Nemčijo leta 2015, pri čemer so vsi zaprosili za mednarodno zaščito (azil). Njihova prošnja je bila leta 2016 zavrnjena, a ker so se pritožili, so lahko še dalje ostali v azilnem domu.

Kronologija tega tragičnega zločina je po navedbah preiskovalcev sledeča. 22. maja je Susanna prišla v Wiesbaden, kjer jo je še isti dan oz. naslednji dan ubil Ali. Družina in policija so jo v naslednjih dneh iskali, a brez uspeha. 

2. junija je družina Bašar skupno preko frankfurtskega letališča odletela najprej v Turčijo in nato v severni Irak. Prejšnjo nedeljo se je na policijski postaji oglasil mladoletni migrant in jim razkril (morebitno) vlogo Bašar pri izginotju. Policija je preusmerila preiskavo in tako 6. junija našla njeno truplo v bližini železnice ter azilnega doma. 

Naslednji dan je nemška policija objavila mednarodni nalog za aretacijo Bašarja, ki je bil 8. junija aretiran v Iraku. Tam je priznal odgovornost za umor Susanne in bil že naslednji dan vrnjen v Nemčijo, kjer je ponovil priznanje. Pri tem je tudi dejal, da se večino umora ne spominja, ker je bil pod vplivom alkohola in tablet. Trenutno se nahaja v priporu v Frankfurtu. 

V primežu birokracije

Posledično so se v nemški družbi pojavila vprašanja, kakšno vlogo ima migrantsko ozadje storilca zločina, če bi se tak zločin lahko ponovil tudi drugje, ter kako je življenje v negotovosti vplivalo na umor.
Po zavrnitvi azila je tako celotna družina živela v azilnem domu več kot 18 mesecev, ko so čakali na odločitev na njihovo pritožbo. Desničarski politiki opozarjajo, da migranti s pritožbami na zavrnitev azila zlorabljajo celoten proces in tako dalj časa ostajajo v državi, namesto, da bi bili deportirani. 

Ta birokratski primež kritizirajo tudi promigrantski politiki, saj si migranti ne morejo urediti življenja. Razlog je v tem, da po zavrnitvi prošnje migranti ne morejo dobiti zaposlitve in imajo omejen dostop do jezikovnih tečajev in strokovnega izobraževanja. 
Novinarji Spiegla so se odpravili v azilni dom v Wiesbadnu, kjer so jim drugi migranti povedali, da je bil Ali aroganten kriminalec, ki se je smatral za »nedotakljivega« s strani nemških uradnikov. Ukvarjal se je s preprodajo drog, ki jih je tudi sam redno zlorabljal. 

Migranti kriminalci?

Že aprila letos je novinar Hamza Jarjanazi, sam migrant iz Sirije, objavil poročilo, kako azilni domovi postajajo žarišča trgovine z drogami v večjih mestih, kot soBerlin, Hamburg, Heidelberg. 

V članku za nemški časopis B. Z. je tako delno krivdo za tako kriminalno dejavnost pripisal v stresnem čakanju na (pozitivno) rešitev pritožb oz. prošenj, pomanjkanje upanja na ureditev življenja v Nemčiji, kot tudi bivanje na majhnem prostoru s številnimi drugimi migranti. »Številni ljudje hočejo pobegniti tej situaciji. To jih vodi, da postanejo žrtve drog, prostitutke ali da prodajajo droge na črnem trgu,« je še zapisal. 

Nemška kanclerka Angela Merkel je za nemški ARD komentirala tragedijo sledeče: »Ta primer kaže, kako pomembno je, da ljudje, ki nimajo dovoljenja za bivanje, čim hitreje dobijo odločitev upravnega sodišča in so lahko hitro poslani domov.«
Njen notranji minister Horst Seehofer tako zdaj pospešeno ureja preoblikovanje azilne politike, kar bo temeljilo na vzpostavitvi t. i. sidrnih centrov, ki bodo sposobna sprejeti in obravnavati večje število migrantov oz. beguncev. Slednji se bodo nahajali v teh centrih, kjer bodo državni uradniki lahko hitreje obravnavali prošnje ter v primeru zavrnitve bodo lahko čim hitreje deportirani iz države. 

Seehofer trenutno namerava, da bi posamezni centri lahko sprejeli do 1.500 prosilcev za azil, kar pa je številka, s katero regionalni politiki niso zadovoljni. Glede na trenutne zaostanke v nemškem Zveznem uradu za migracije in begunce trenutno menijo, da bi tudi po oblikovanju centrov za izvedbo celotnega postopka potrebovali do 18. mesecev.

Še večja populacija migrantov na istem mestu bi po mnenju strokovnjakov lahko le še dodatno povečalo odstotek kriminalitete in radikalizacije med migranti.