REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trump poskusil z atentatom na Putina? Kijev v odgovor dobil napade, Trump nato jadikoval, češ da se je Putinu zmešalo...

Trump poskusil z atentatom na Putina? Kijev v odgovor dobil napade, Trump nato jadikoval, češ da se je Putinu zmešalo...Putin sestopa s helikopterja. Vir: X, posnetek zaslona

Po večdnevnih napadih ukrajinskih dronov na Rusijo in tudi direktno na helikopter ruskega predsednika Vladimirja Putina je Moskva odgovorila s hudimi napadi na vojaške cilje Ukrajine.

Takoj zatem se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump, obtožil Putina, da »ne ve, kaj se mu je zgodilo«, s čemer je namigoval, da se je predsedniku Rusije zmešalo in napovedal nove ukrepe.

John Helmer, ki poroča iz Moskeve je o tem napisal: »Ali predsednik Donald Trump ne more razumeti zaporedja vzroka in posledice. Ali pa ne more nadzorovati lastnih vojaških in obveščevalnih operacij v vojni proti Rusiji. Ali pa Trump misli, da lahko prevara predsednika Vladimirja Putina, odobri napad nanj osebno in se je zato kasneje, ko napad ni uspel in se je Putin maščeval s protinapadom na Kijev, Trump pretvarjal, češ 'Ne vem, kaj za vraga se je zgodilo Putinu... pošilja rakete na Kijev in druga mesta ter ubija ljudi in to mi sploh ni všeč.'

Trump je nato neposredno zagrozil Putinu. 'Videli bomo, kaj bomo naredili.'

Sledite zaporedju in se odločite, kaj je vzrok in kaj posledica nato sklene Helllmer in naniza dogodke, ki so privedli do zadnje eskalacije.

Vir: X, posnetek zaslona

Poglejmo torej, kaj se je zgodilo.

20. maja zjutraj je ruski predsednik Putin s helikopterjem prispel v Kursk; Kremelj je obisk napovedal naslednji dan.

Pet dni kasneje, 25. maja, je državna tiskovna agencija RIA-Novosti razkrila, da je bil iz Ukrajine izveden napad z droni na cilje v Kursku, vključno s Putinovim helikopterjem.

Pri usmerjanju ukrajinskega napada so pomagali ameriški sateliti, droni, in letala s fiksnimi krili, »namenjena zbiranju elektronskih podatkov in posnetkov visoke ločljivosti«, prenašanju ruskih podatkov o ciljih in usmerjanju napada ukrajinskim operaterjem.

Ali predsednik Donald Trump ne more razumeti zaporedja vzroka in posledice. Ali pa ne more nadzorovati lastnih vojaških in obveščevalnih operacij v vojni proti Rusiji. Ali pa Trump misli, da lahko prevara predsednika Vladimirja Putina, odobri napad nanj osebno in se je zato kasneje, ko napad ni uspel in se je Putin maščeval s protinapadom na Kijev, Trump pretvarjal.

V petih dneh, od 20. do 25. maja, so izstrelili največji nalet brezpilotnih letal in raket, ki so ga zabeležili doslej.

Ruska poročila navajajo, da so »naše enote zračne obrambe skupaj sestrelile več kot 1104 brezpilotnih letal. Najuspešnejša pri sestrelitvi sovražnih brezpilotnih letal je bila orjolska regija, kjer je bilo na zračni poti do moskovske regije uničenih 221 brezpilotnih letal. Po tradiciji je bilo veliko brezpilotnih letalnikov sestreljenih na meji nad regijami Brjansk, Kursk in Belgorod.« 

23. maja zvečer je rusko zunanje ministrstvo izdalo izjavo, da je »od 20. maja od 8. ure zjutraj do 23. maja število zračnih napadov znašalo nekajkrat toliko kot nekoč, saj je bilo 788 napadov z brezpilotnimi letali s fiksnimi krili in raketami zahodne proizvodnje usmerjenih na rusko ozemlje zunaj območja posebne vojaške operacije. Naše sile zračne obrambe so uničile 776 brezpilotnih letal in raket, žal pa je 12 brezpilotnih letal uspelo prebiti našo obrambo in zadeti svoje cilje.«

Vir: X, posnetek zaslona

Ministrstvo je navedlo, da je bil razlog za izjemno število izstreljenih brezpilotnih letal in raket »onemogočanje neposrednih rusko-ukrajinskih pogovorov, ki jih omogoča ameriška administracija in so namenjeni dokončni rešitvi spora. Zdi se, da je njihov namen tudi onemogočiti izvajanje začetnih dogovorov, doseženih 16. maja v Istanbulu, vključno z obsežno izmenjavo zapornikov.«

Menimo, da so ti napadi neposredna posledica podpore, ki so jo ukrajinskim nacistom zagotovile predvsem številne evropske države na čelu z Združenim kraljestvom, Francijo, Nemčijo in vodstvom EU.

Ministrstvo sprva ni razkrilo napada na Putinov helikopter, ki se je zgodil 20. maja.

Ministrstvo je izjavo končalo z vnaprejšnjim obvestilom o vojaškem povračilnem ukrepu: »Rusija bo nedvomno odgovorila na teroristične napade, ki jih izvaja režim v Kijevu. V nasprotju z ukrajinsko stranjo bodo naši cilji strogo omejeni na vojaške objekte in obrate obrambne industrije. Naša temeljna zavezanost konstruktivnemu iskanju mirne rešitve z dialogom ostaja nespremenjena.«

Kasneje istega dne, 23. maja, je zunanji minister Sergej Lavrov v Moskvi odgovarjal na novinarska vprašanja in izvzel krivdo iz predsednika Donalda Trumpa. »Menimo, da so ti napadi neposredna posledica podpore, ki so jo ukrajinskim nacistom zagotovile predvsem številne evropske države na čelu z Združenim kraljestvom, Francijo, Nemčijo in vodstvom EU.

Prepričani smo, da nosijo del odgovornosti za te zločine. Prizadevali si bomo, da se ta politika konča.

Priča smo jasnemu poskusu, da bi izničili mirovne pogovore in prekinili proces, ki se je začel v Istanbulu po dogovoru med predsednikom Vladimirjem Putinom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je vključeval izmenjavo 1 000 za 1 000 zapornikov in nadaljnje delo na dokumentih, ki določajo posebne pogoje in zahteve, potrebne za dosego sporazuma. Kljub provokacijam si bomo še naprej prizadevali za to ... Drug možen motiv za njihova dejanja je, da še vedno upajo, da bodo izkoristili nekatere ljudi iz ameriškega establišmenta, da bi predsednika Trumpa in njegovo administracijo vrnili v protiruski tabor in delili odgovornost ali celo preložili krivdo. Vendar menim, da jim tokrat ne bo uspelo.«

Vir: X, posnetek zaslona

V drugem srečanju z novinarji je Lavrov dodal: »Ameriški predsednik Donald Trump je pokazal drugačno interpretacijo situacije. Večkrat je poudaril, da to ni njegova vojna, ampak vojna Joeja Bidna.

Točno tako. Njegovo stališče, da ZDA delujejo v svojem nacionalnem interesu, velja tudi za Ukrajino. Kakšen nacionalni interes imajo ZDA v Ukrajini poleg cilja, za katerega si prizadevajo demokratične administracije: 'zadržati', 'obkrožiti' in 'držati Rusijo v nenehni napetosti'? Nobenega. Gospodarski interesi, vsekakor - tega nihče ne prepoveduje...

Ko spremljam dogajanje v realnem času, čutim, da Trumpova administracija v tej fazi deluje prav na ta način. Vedno smo ravnali tako: nikoli nismo poučevali drugih, nikoli si nismo domišljali, da kogar koli učimo, kako naj živi. To pomeni bistven premik v politiki Washingtona v primerjavi s prejšnjimi demokratskimi vladami. Kljub temu pa vidimo, da je ta pristop Bele hiše med elitami, tudi v republikanskih krogih, vzbudil precejšnje nelagodje. Mnogi niso navajeni živeti v svetu, v katerem ne narekujejo vsega ali si ne prizadevajo nadzorovati vseh stvari ...«

Po besedah Lavrova bo potekal drugi krog neposrednih rusko-ukrajinskih pogajanj - vendar ne v Vatikanu - in predložen bo ruski terminski list, ki je bil obljubljen v prvem krogu.

Ameriški predsednik Donald Trump je pokazal drugačno interpretacijo situacije. Večkrat je poudaril, da to ni njegova vojna, ampak vojna Joeja Bidna.

»To je vsaj pozitiven premik,« je dodal. Ta terminski sporazum bo vključeval demilitarizirano območje (DMZ), ki se razteza zahodno od ruske državne meje, vključno z Novorosijo.

Dan prej, 22. maja, je Putin na srečanju vladnih ministrov dejal, da njegov čas v Kursku in ogenj, ki ga je spremljal, »samo potrjujeta, kar sem pravkar povedal: napadi dronov ter sabotažne in izvidniške akcije so namenjene civilnemu prevozu, vključno z reševalnimi vozili in kmetijskimi stroji. Večina žrtev so ženske in otroci. Kot sem dejal, je bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi varovalnega varnostnega območja ob ruski meji. Naše oborožene sile zdaj delajo na tem. Učinkovito zatirajo tudi sovražnikove strelske točke.«

24. in 25. maja je prišlo do ruskega povračilnega ukrepa. Napadi brezpilotnih letal in raket, o katerih je poročal Boris Rožin, so trajali več kot šest ur.

Lasiranje rakete iskander. Vir: X, posnetek zaslona

Naslednji dan po ameriškem času, 26. maja, je Trump retoriko zaostril in za povračilne napade obtožil Putina, vendar ne Ukrajince in ameriške sile, ki so jih izzvali.

Trump je ali želel s pomočjo napadov obglaviti rusko vodstvo in z atentatom odstraniti Putina, ali pa ne nadzoruje lastne vojske in se naknadno strinja z njihovimi očitno zelo nevarnimi akcijami. Rusija se je doslej odzvala zadržano in za napade na Putina ni obtožila neposredno Trumpa.

»Nisem zadovoljen s tem, kar počne Putin ... nekaj se je zgodilo temu človeku,« je izjavil in v štiridesetih sekundah štrikrat ponovil: »Sploh mi ni všeč«, »Sploh mi ni všeč«, »Sploh mi ni všeč", »Ni mi všeč«. 

Nato je sledila grožnja: »Vprašanje (novinarja): Gospod predsednik, kaj želite storiti glede tega? Odgovor (Trumpa): Videli bomo, kaj bomo storili.« 

Trump je zato ali želel s pomočjo napadov obglaviti rusko vodstvo in z atentatom odstraniti Putina, ali pa ne nadzoruje lastne vojske in se naknadno strinja z njihovimi očitno zelo nevarnimi akcijami.

Rusija se je doslej odzvala zadržano in za napade na Putina ni obtožila neposredno Trumpa.

V vsakem primeru je obtoževanje Putina, češ da se mu je na nek način »zmešalo« povsem neutemeljeno.

Za veliko število raket in dronov, ki so udarili po Kijevu odgovornost nosijo le ukrajinski voditelji ter njihovi zahodni podporniki.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek