REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trump napovedal vojno Venezueli, blokiral vse tankerje, zahteva »nafto«, Venezuela jih spremlja z vojaškimi ladjami

Trump napovedal vojno Venezueli, blokiral vse tankerje, zahteva »nafto«, Venezuela jih spremlja z vojaškimi ladjamiVenezuela - odpor vmešavanju ZDA. Vir: Twitter, posnetek zaslona

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril svoje prave karte: po dolgih mesecih obtožb Venezuele kot države, ki menda organizirano tihotapi mamila v ZDA in nezakonitih napadih na številne čolne ribičev, ki so odnesli več ko 100 življenj je ukazal popolno blokado tankerjev.

Trump je novico naznanil na družbenem omrežju Truth Social in zatrdil, da Venezuela uporablja nafto za financiranje trgovine z mamili in drugih kaznivih dejanj.

»Zaradi kraje naših sredstev in iz mnogo drugih razlogov, vključno s terorizmom, tihotapljenjem mamil in trgovino z ljudmi, je bil venezuelski režim označen za tujo teroristično organizacijo,« je zapisal Trump. »Zato danes odrejam popolno in celovito blokado vsej tankerjev, ki vstopajo in izstopajo iz Venezuele.«

Blokade pristanišč po mednarodnem pravu niso »povečevanje pritiska«, kot o njih poročajo slovenski mediji, pač pa veljajo za dejanje vojne.

Zato so s to potezo ZDA de facto že napovedale vojno Venezueli.

Ker so ladje venezuelske vojaške mornarice dobile ukaz, da naj spremljajo tuje tankerje na poti skozi venezuelske teritorialne vode, se sedaj čaka le še na incident, ki bi lahko sprožil spopade.

Donald Trump je sicer že pred dnevi napovedal napade na kopenske cilje v Venezueli.

O vsem tem naj bi po informacijah ameriškega novinarja Tuckerja Carlsona Donald Trump tudi spregovoril danes ob 15 uri po slovenskem času.

Novinar je sporočil, da so ameriški kongresniki že bili obveščeni o tem, da se vojna z Venezuelo pripravlja.

Venezuelska vlada je Trumpov ukrep označila za groteskno grožnjo in iracionalno potezo.

Caracas je Trumpov ukrep označil za »hujskaške grožnje«. Venezuelska vlada je ameriškega predsednika obtožila kršenja mednarodnega prava, svobodne trgovine in svobodne plovbe ter da je Trump razkril svoje prave namene polastitve dobrin Venezuele.

Venezuela poziva Varnostni svet, naj javno obsodi to dejanje piratstva in krajo tovora, ki je bil del zakonite mednarodne trgovine, in prepreči, da se tovrstne prakse ponovijo.

Zunanji minister Venezuele Yván Gil je medtem v pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN Samuelu Žbogarju zapisal, da ta organ ni avtoriziral nobenih ukrepov proti Venezueli ali njeni mednarodni trgovini z nafto, zato ameriška dejanja kršijo mednarodno pravo in predstavljajo piratstvo z uporabo vojaške sile in krajo lastnine, ki ne pripada ZDA.

Venezuela poziva Varnostni svet, naj javno obsodi to dejanje piratstva in krajo tovora, ki je bil del zakonite mednarodne trgovine, in prepreči, da se tovrstne prakse ponovijo.

»Bolivarska republika Venezuela spoštljivo prosi, da Varnostni svet pisno potrdi, da ni sprejel nobene odločitve, resolucije ali ukrepa, ki bi pooblaščal ukrepe proti Venezueli ali proti mednarodni trgovini z njeno nafto,« dodaja pismo, ki ga je STA prejel od diplomatskih virov.

Na slovenski misiji pri ZN-u so potrdili, da je veleposlanik Žbogar pismo prejel, ni pa še bilo nobene odločitve. ZDA imajo v Varnostnem svetu ZN-a, ki mu decembra predseduje Slovenija, pravico do veta, zato obsodbe ne bo – vendar to ne pomeni, da so ameriška dejanja v zvezi z Venezuelo zakonita.

Povsem očitno kršijo mednarodno pravo.

Zato se zastavlja tudi vprašanje, kako bo ravnala EU, v luči očitne agresije ZDA.

Dvojnost kriterijev – popolna blokada Rusije zaradi vojne v Ukrajini in molk ob agresiji ZDA – sta več kot očitna in razkrivata evropsko politiko kot licemerno in neverodostojno.

Ameriška obalna straža je sicer prejšnji teden že zasegla enega od tankerjev z venezuelsko nafto.

Povsem mogoče je, da bo do naslednjega zasega prišlo v mednarodnih vodah, v kolikor venezuelske vojaške ladje ne bodo spremljale tankerjev, a tudi v tem primeru bo Venezuela prej ali slej prisiljena »podaljšati« svoje spremstvo.

V Venezueli so sporočili, da se bodo transporti nafte nadaljevali »ne glede na ceno.«

Neoviran dostop do venezuelske nafte ima trenutno le ameriška družba Chevron, ki plačuje delež dobička venezuelski državni naftni družbi PDVSA in nafto še vedno brez težav transportira iz Venezuele.

Dvojnost kriterijev – popolna blokada Rusije zaradi vojne v Ukrajini in molk ob agresiji ZDA – sta več kot očitna in razkrivata evropsko politiko kot licemerno in neverodostojno.

Največji kupec venezuelske nafte je Kitajska, kar pomeni štiri odstotke njenega uvoza.

Ni jasno, kakšne ukrepe bo Trump izvedel proti sankcioniranim plovilom in ali bo obalni straži ukazal, naj ladje prestreže, kot je to storil prejšnji teden.

Ameriška administracija je v regijo premestila na tisoče vojakov in okoli deset vojnih ladij, vključno z letalonosilko.

»Venezuela je popolnoma obkrožena z največjo armado, ki je bila kdaj koli zbrana v zgodovini Južne Amerike. Ta se bo le še večala, šok za njih pa bo takšen, kakršnega še niso doživeli – dokler se v ZDA ne vrnejo vsa nafta, zemljišča in drugo premoženje, ki so nam jih prej ukradli,« je objavil Trump.

Ameriški predsednik je s tem meril na nacionalizacijo nekaterih naftnih projektov pred okoli dvema desetletjema.

Ameriška podjetja so tedaj trdila, da niso dobila primerne odškodnine, Venezuela pa je bila od tedaj pod izjemno rigoroznimi ameriškimi sankcijami.

Trumpova objava pa je razkrila tudi očitno dejstvo, da je bilo vse, kar so ameriški politiki povedali o domnevnem venezuelskemu tihotapljenju droge, le propaganda in da je pravi cilj ZDA v Venezueli – nafta.

Trumpova objava tudi po poročanju CNN-a pomeni, da kopičenje ameriške vojske okrog Venezuele in grožnje niso povezani z bojem proti mamilom, kot je to doslej trdila Trumpova vlada.

Objava tudi po poročanju CNN-a pomeni, da kopičenje ameriške vojske okrog Venezuele in grožnje niso povezani z bojem proti mamilom, kot je to doslej trdila Trumpova vlada.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je pozvala Združene narode, naj preprečijo prelivanje krvi v Venezueli, medtem ko ZDA krepijo politični in gospodarski pritisk na to južnoameriško državo.

Maduro je nagovoril tudi Kolumbijo in ji predlagal, da se državi skupaj upreta ameriškemu imperializmu.

Spomnil je tudi, kako se je Donald Trump že v času prvega mandata želel pogovoriti z njim, ko je bil na obisku v ZDA ob zasedanju GS OZN, a so mu to preprečili njegovi svetovalci.

Po oceni Madura si je Trump želel dobrih odnosov z Venezuelo, a ni uspel, ker so mu to onemogočili tisti, ki nadzorujejo Trumpa.

Očitno se sedaj zgodba ponavlja, a s hujšimi posledicami.

Novoizvoljeni čilski skrajno desničarski predsednik José Antonio Kast pa je v torek dejal, da bo podprl prizadevanja za končanje Madurove »diktature«, s čimer se je pridružil nekaterim drugim voditeljem v regiji, ki podpirajo Trumpa v času, ko ameriški predsednik načrtuje agresijo na Venezuelo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke