Trmoglavemu Kurtiju izglasovana nezaupnica, Kosovo sredi pandemije ostalo brez vlade s polnimi pooblastili

Kosovo je po dolgih mesecih pritiskov, ko entiteta nikakor ni želela odpraviti nezakonitih carin (t. i. »taks«) na blago iz osrednje Srbije, zaradi tega spora in dodatnega spora o uvedbi izrednih razmer, ostalo brez vlade s polnim mandatom. 

Kosovski parlament je namreč v sredo pozno zvečer po enajsturni razpravi izglasoval nezaupnico samo dva meseca stari vladi Albina Kurtija.

Za nezaupnico je glasovalo 82 poslancev v 120-članskem parlamentu, 32 proti, eden je bil vzdržan.

https://t.co/WAtzmmcmoK
Kosovo parece ser um meio termo estranho entre parlamentarismo e presidencialismo nacionalista (atualmente submisso, contudo, à política externa dos Estados Unidos) - modelo estranhamente próximo do que vem aparecendo no Brasil. (...)

— João Arthur (@jarthurbm) March 26, 2020

Zahtevo za glasovanje o nezaupnici je vložila vladna stranka Demokratska zveza Kosova (LDK), ker vlada ni odpravila stoodstotnih carin na blago iz Srbije in BiH ter zaradi odstavitve vidnega člana LDK Agima Veliuja s položaja notranjega ministra.

Kurti je Veliuja odstavil 18. marca, ker je podprl uvedbo izrednih razmer v državi zaradi koronavirusa.

Izredne razmere pa je razglasil predsednik Kosova Hashim Thaqi.

Predsedniku vlade Albinu Kurtiju, znanemu po skrajnih stališčih (njegovo gibanje Samoodločba si prizadeva za združitev Kosova in Albanije) je namreč parlament nato izglasoval nezaupnico.

Spora v ozadju sta bila dva.

Albin Kurti nikakor ni želel odpraviti posebnih, 100-odstotnih dajatev na blago iz Srbije, ki ga je uvedla predhodna vlada Ramusha Hajradinaja.

Ne samo, da je trmoglavil, pač pa je želel carine pogojno in začasno odpraviti z nekakšnimi dodatnimi pogoji za Srbijo, kar je srbski predsednik Aleksandar Vučić takoj zavrnil in Kurtija javno vprašal, če res misli, da je tako pameten in ali si je to prevaro sam izmislil, ali pa mu je pri tem kdo pomagal.

EU and US in opposite camps as Kosovo government toppled https://t.co/Pe34FIPeEW

— Ebru Afat (@EAfat) March 26, 2020

V svoj vladni program je Kurti zapisal tudi celo vrsto povsem nerealnih ukrepov, od tožbe za genocid proti Srbiji (ki je Kosovo, ker ni država, ne more sprožiti) do uvedbe reciprocitete v odnosih s Srbijo, ki je znova seveda mogoče uvesti zgolj med državami.

Kurtijeva vlada tudi ni želela izpolniti praktično edine obveznosti, ki jo ima iz dosedanjega dialoga s Srbijo - ustanovitve Skupnosti strbskih občin na Kosovu.

Za odpravo teh ukrepov so se na koncu zavzeli ne samo v EU, ki je Kurtija sicer zgolj blago kritizirala, pač pa ZDA, ki so proti Kosovu uvedle tudi finančne sankcije.

Kosovo Mulls its Choices After Fall of Kurti Govt https://t.co/KfNl5JMCqh

— Marko Attila Hoare (@markoah) March 26, 2020

Vidni predstavniki ameriške administracije, kongresniki in celo Donald Trump mlajši, eden od sinov predsednika ZDA Donalda Trumpa, so pozvali celo k odhodu vojakov ZDA (ki jih je danes sicer desetkrat manj kot leta 1999, nekaj čez 600) s Kosova in zaprtju vojaškega oporišča Bondsteel.

Odprava nezakonitih carin je namreč za Srbijo pogoj za nadaljevanje normalizacije odnosov, brez tega pa ne more napredovati niti postopek pridruževanja Srbije in Kosova EU.

Druga težava je bila uvedba izrednega stanja zaradi pandemije.

Predsednik vlade v Prištini je nasprotoval odločitvi predsednika države, s katerim se tudi sicer ne strinja glede marsičesa.

Ko je notranji minister koalicijske stranke podprl Thaqijevo odločitev, se je odzval Kurti in ga razrešil, to pa je predvidljivo privedlo do padca Kurtijeve vlade.

V ozadju gre tudi za boj med dvema političnima strujama ter med EU oziroma predvsem Nemčijo in ZDA.

ZDA se (skupaj s Thaqijem) zavzemajo za bolj pragmatičen pristop, pri katerem bo Srbija v zameno za popolno priznanje Kosova ali sporazum, ki bi imel zelo podobne učinke, dobila nadzor nad nekaterimi, večinoma s Srbi naseljenimi občinami, predvsem na severu Kosova, medtem ko Kurti, tudi ob podpori evropske in nemške diplomacije, še vedno vztraja zgolj na enostranskem priznanju Kosova s strani Srbije, kar pa je tudi za Srbijo povsem nesprejemljiva »rešitev« problema.

Koalicijska LDK je po oktobrskih predčasnih volitvah pred manj kot dvema mesecema, 3. februarja, sicer oblikovala šibko vladno koalicijo s Kurtijevo stranko Samoodločba (Vetevendosje – slovenski mediji ime stranke sicer napačno prevajajo s »Samoopredelitev«).

Vlada bo po izglasovani nezaupnici sedaj začasno ostala na položaju, dokler ne bodo sprejeli odločitve o nadaljnjih korakih.

Kakšni bodo, ni jasno, saj v času pandemije koronavirusa ne bo mogoče izvesti novih volitev.

Mnogi ljudje so šest dni, ko se je spor med koalicijskima strankama stopnjeval, vsak dan s svojih balkonov iz izolacije zaradi virusa izražali nasprotovanje zaradi sporov med kosovskimi politiki z udarjanem po loncih.

Enako je bilo tudi v sredo zvečer, ko se je začela seja parlamenta.

Aktivist skupin Replike, ki je sprožila protest z balkonov, je dejal, da so politiki znova dokazali, da so neodgovorni in nečloveški ter da jim gre samo za interese strank in osebne interese.

Države peterice - ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija - so v torek v skupni izjavi kosovske voditelje pozvale k ohranitvi delovanja vlade v skladu z ustavo.

Let’s be VERY real here: the Kosovo government’s response was awful to the #coronavirus https://t.co/s3VDLUkciB

— BoxerDave (@BoxerDave) March 26, 2020

Ameriški veleposlanik na Kosovu Philip Kosnett pa je podprl odločitev LDK z izrazom zadovoljstva, da bo parlament glasoval o nezaupnici.

Poročevalka Evropskega parlamenta za Kosovo Viola Cramon je medtem glasovanje o nezaupnici vladi obsodila kot neverjetno in neodgovorno.

Vlado bo tako še naprej, vsaj do umiritve krize zaradi pandemije koronavirusa vodil Albin Kurti – vendar brez polnih pooblastil.