REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trenutek resnice: Ker se Ukrajina (še) ne želi odreči štirim pokrajinam, se bo naslednjič morala osmim!

Trenutek resnice: Ker se Ukrajina (še) ne želi odreči štirim pokrajinam, se bo naslednjič morala osmim!Vladimir Zelenski pred največjim »uspehom« svoje kariere. Vir fotomontaže: Grok AI

Pogajanja v Istanbulu med rusko in ukrajinsko delegacijo pričakovano niso prinesla bistvenega napredka.

Rusija je pri svojih zahtevah vztrajala.

Ukrajina jih je, s podporo EU – zavračala.

Šefica Evropske komisije se je, pričakovano, nato pojavila pred kamerami in zatrdila, da je (Vladimir) Putin tisti, ki si ne želi miru, saj da so vsi videli, kako ni želel priti v Istanbul.

Infantilno razlago je končala s pričakovano napovedjo, da bo Evropska unija proti Rusiji uvedla 18. paket sankcij.

In vse to v trenutku, ko se je slovenska komisarka za širitev EU Marta Kos v polomljeni ukrajinščini prilizovala temu istemu političnemu vodstvu in hvalila ukrajinsko identiteto.

Pri tem pa pozabila omeniti, da se v imenu ukrajinske identitete v Ukrajini izvaja izbris vsega ruskega.

In da je bil to eden od osnovnih razlogov za vojno.

»Marti Kos se je zmešalo«, je zapisal sodelavec, ki me je opozoril na njen nastop.

Ima prav.

A ni se zmešalo le Marti Kos.

Zmešana je celotna evropska politika.

Zmešana je slovenska vlada.

In parlamentarna opozicija.

Andrej Hoivik, ki je te dni kričal s strehe parlamenta, je morda še najmanj zmešan od vseh, ker je svojo zmešanost vsaj javno demonstriral.

A ni se zmešalo le Marti Kos. Zmešana je celotna evropska politika. Zmešana je slovenska vlada. In parlamentarna opozicija.

In vsekakor je vsaj najbolj odkrit.

Za ostale, ki s ponavljanjem otročjih obtožb slepo sledijo zgrešeni zunanji politiki Evropske komisije, Starmerja, Merza, Macrona, Tuska in baltskih rusofobov - tega ni mogoče trditi.

Kljub temu, da že tri leta vodijo Ukrajino in EU v pogubo pri tej poti - vztrajajo.

Nekdanji ameriški marinec in inšpektor OZN Scott Ritter je ob istanbulskem srečanju napisal komentar z naslovom »Trenutek Odese«, v katerem je opisal, kje je ukrajinsko vodstvo (znova) naredilo napako in kam bo to pripeljalo.

Takole vse skupaj ocenjuje Scott Ritter: »Rusija je Ukrajino obvestila o svojem osnovnem pogoju za končanje konflikta - umiku vseh ukrajinskih enot z ozemlja dežel, ki so z vidika ruske ustave del matične Rusije.

To so Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk.

Rusija je tudi jasno povedala, da bo, če Ukrajina ne bo sprejela teh pogojev, naslednjič, ko se bo pripravljena pogajati z Ukrajino, v svoje zahteve vključila še štiri ukrajinske oblasti ali upravne regije - predvidoma Odeso, Nikolajev, Dnepropetrovsk in Harkov. Dosegli smo 'trenutek Odese'.«

»Januarja 2023 sem v oddaji 'The Gaggle' z Georgeem Szamuelyjem in Petrom Lavellom izjavil, da se Rusija približuje temu, kar sem imenoval 'trenutek Odese', torej skupku vojaških in političnih okoliščin, ki bo, ko bo dosežen, sprožila strateško odločitev Rusije, da razširi posebno vojaško operacijo (SMO) zunaj geografije, ki jo opredeljujejo ozemlja, ki jih je Rusija prevzela po spornih referendumih septembra 2022 na ozemlju Hersona, Zaporožja, Donecka in Luganska, na katerih se je na podlagi samoodločbe glasovalo o tem, ali naj se ta ozemlja vključijo v Rusko federacijo ali ne.

V prvotni zasnovi SMO ni šlo za pridobitev ozemlja, temveč za zaščito pravic rusko govorečega prebivalstva Ukrajine.

V pogajanjih, ki so se začela manj kot teden dni po začetku SMO - najprej v Gomelu v Belorusiji, nato pa v Turčiji -, je Rusija želela doseči to, kar je bilo obljubljeno v okviru dogovorov iz Minska, sklenjenih z Ukrajino, Nemčijo in Francijo v letih 2014-2015, v katerih je Ukrajina obljubila, da bo ustrezno spremenila svojo ustavo in zagotovila zaščito pravic in statusa rusko govorečega ukrajinskega prebivalstva.«

Med dogovori v Minsku. Vir: Telegram, posnetek zaslona

»Ukrajina je ob podpori Nemčije in Francije (ter tudi Združenih držav Amerike) dogovore iz Minska izkoristila kot priložnost za okrepitev vojaške moči, s katero bi lahko ponovno pridobila dele regije Donbas (ki jo sestavljata območji Doneck in Lugansk) ter Krim, ki so bili izgubljeni po državnem udaru na Majdanu februarja 2014, ki ga je podprla CIA in v katerem je bil odstavljen rusko govoreči, zakonito izvoljeni predsednik Viktor Janukovič ter nadomeščen z ukrajinskimi nacionalisti, ki so ga podpirale ZDA. Med letoma 2015 in 2022 so ZDA in njihove zaveznice v Natu usposobile in opremile več sto tisoč ukrajinskih vojakov z edinim namenom, da s silo ponovno pridobijo ozemlja Donecka, Luganska in Krima.

Rusija je tudi jasno povedala, da bo, če Ukrajina ne bo sprejela teh pogojev, naslednjič, ko se bo pripravljena pogajati z Ukrajino, v svoje zahteve vključila še štiri ukrajinske oblasti ali upravne regije - predvidoma Odeso, Nikolajev, Dnepropetrovsk in Harkov.

Aprila 2019 je Vladimir Zelenski, nekdanji komik, ki je postal politik, zmagal na volitvah za predsednika Ukrajine in odstavil dotedanjega predsednika Petra Porošenka.

Zelenski je kandidiral na platformi miru in rusko govoreče prebivalstvo prepričal z obljubo, da se bo po potrebi 'plazil po kolenih' in pripravil mirovni načrt z Rusijo. Namesto tega je Zelenski v nekaj mesecih sklical vojni svet, na katerem je obljubil, da bo z ukrajinsko vojsko ponovno zavzel dele Donecka in Luganska, ki so se osvobodili ukrajinske oblasti.

To je bila prva napaka Zelenskega.

Pot, ki jo je izbral, je pripeljala do tega, da je Rusija v dneh pred začetkom SMO in po tem, ko je Ukrajina začela mobilizirati svoje sile za napad na Donbas, priznala neodvisnost Donecka in Luganska ter sklenila sporazum o kolektivni varnosti, kar je zagotovilo, da Donbas nikoli več ne bo del Ukrajine.

To je bil 'trenutek Donbasa' za Zelenskega.«

Pobiti otroci Donbasa - s strani ukrajinske vojske in zahodnih inštruktorjev
Pobiti otroci Donbasa - s strani ukrajinske vojske in zahodnih inštruktorjev. Vir: Telegram, posnetek zaslona

»Druga napaka Zelenskega se je zgodila aprila 2022, ko je odstopil od pogajanj, ki jih je Rusija začela takoj po začetku SMO in ki so se končala z dokončnim mirovnim sporazumom, pripravljenim za podpis, ki je postal znan kot istanbulsko poročilo.

Zelenski je pod pritiskom svojih podpornikov iz ZDA in Nata zavrnil ta sporazum in namesto tega od ZDA in Nata prejel več deset milijard dolarjev vojaške pomoči, s katero je obnovil svoje osiromašene vojaške sile, ki jih je nato uporabil za protinapad na ruske sile, ki so se v skladu s pogoji iz 'istanbulskega sporočila' v dobri veri že začele umikati iz Ukrajine.

Ta sporazum bi priznal neodvisnost republik v Donbasu, vrnil pa bi vsa druga ukrajinska ozemlja, ki so jih med SMO zasedle ruske enote.

Toda Zelenski je pod pritiskom svojih podpornikov iz ZDA in Nata zavrnil ta sporazum in namesto tega od ZDA in Nata prejel več deset milijard dolarjev vojaške pomoči, s katero je obnovil svoje osiromašene vojaške sile, ki jih je nato uporabil za protinapad na ruske sile, ki so se v skladu s pogoji iz 'istanbulskega sporočila' v dobri veri že začele umikati iz Ukrajine.

Rusija se je odzvala z organizacijo referendumov tako v Donbasu kot v dveh regijah, v Hersonu in Zaporožju, ki predstavljata kopenski most, ki povezuje Krim s samo Rusijo.

Referenduma sta se nanašala na vprašanje, ali naj ti območji postaneta del Ruske federacije; vse štiri so glasovale za, po ustreznih pravnih ukrepih ruskega parlamenta pa je predsednik Putin podpisal odlok, s katerim so vse štiri pokrajine postale del Ruske federacije.

To je bil 'trenutek Male Rusije' za Zelenskega.

Sedaj je prišel njegov 'trenutek Odese'.«

Havbice M777
Havbice M777 in ruski tanki v SMO. Vir: Telegram, posnetek zaslona

»Ima priložnost, da SMO zaključi pod čim bolj ugodnimi pogoji, ki odražajo kruto realnost, s katero se ukrajinski predsednik in narod, ki ga vodi, soočata zaradi predhodnih slabih odločitev Zelenskega v zvezi z Rusijo.

Toda obljuba evropske podpore je iluzorna - oborožitveni skladi so že zdavnaj izpraznjeni, možnosti za smiselno vojaško posredovanje pa nikoli ni bilo ne vojaško ne politično.

Donbasa ni več. Tudi Male Rusije ni več. Te izgube so politično in vojaško nepopravljive.

Ukrajina ima zdaj priložnost, da konča konflikt. Vendar mora pri tem spoštovati trenutne razmere.

Žal isti 'prijatelji' in 'zavezniki', ki so Ukrajino spodbujali, naj odstopi od sporazumov iz Minska in 'istanbulskega sporočila', zdaj Ukrajino pozivajo, naj stori enako, ko gre za sporazum Istanbul 2.

Toda obljuba evropske podpore je iluzorna - oborožitveni skladi so že zdavnaj izpraznjeni, možnosti za smiselno vojaško posredovanje pa nikoli ni bilo ne vojaško ne politično.

Poleg tega bi vsako evropsko ukrepanje nujno zahtevalo podporo Združenih držav.

V času predsedovanja Joeja Bidena je bila ta možnost sicer mogoča, v času nove administracije Donalda Trumpa pa je neuspešna - ZDA so že med srečanji Istanbul 2 napovedale, da bodo umaknile svoje sile iz Evrope.

Rusijo je treba jemati resno.

Čeprav je izzivov, s katerimi se bo Rusija soočila pri zasedbi štirih novih ozemelj, na katera se je usmerila, če bo Ukrajina še enkrat zavrnila mirovni sporazum, veliko in jih ne gre zmanjševati, je to vojaško vprašanje, na katerega je najbolje odgovoriti s politično odločnostjo ruskega vodstva in naroda, ki je v tem trenutku nepremagljiva.

Lani je Vladimir Putin dobil mandat za vodenje države kot vojni predsednik.«

Predvidevanje Big Serga iz leta 2022 se izpolnjuje: Aneksije Rusije, ki se bodo »zagotovo« (rdeče), »verjetno« (oranžno) in »morda« (rumeno) zgodile. Moder del pa Rusije nikoli ni zanimal, a bo poskrbela, da bo ta del ostal nefunkcionalna, nadzorovana, Rusiji nenevarna država. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

»Kot je jasno pokazala nedavno končana proslava 9. maja, je odločenost ruskega ljudstva, da premaga Ukrajino, trdna kot skala.

Pred Zelenskim je eden največjih preizkusov vodenja, s katerim se bo kdajkoli soočil. To je 'trenutek Odese' za Zelenskega. In ne bo mu uspelo. Še enkrat.

Kot je glavni ruski pogajalec v Istanbulu pojasnil svojim ukrajinskim sogovornikom, se je Rusija pripravljena boriti tako dolgo, kot bo potrebno, pri čemer se je celo skliceval na 21 let, ki jih je Peter Veliki potreboval, da je premagal Švedsko.

Ukrajina bo imela srečo, če bo preživela poletje.

Pred Zelenskim je eden največjih preizkusov vodenja, s katerim se bo kdajkoli soočil.

Nacionalistične sile v njegovi vladi so pripravljene storiti nacionalni samomor v želji po neuspešnem banderovskem cilju.

Nekdanji ukrajinski zavezniki, katerih cilji se še vedno osredotočajo na fantazije iz hladne vojne o strateški zmagi nad Rusijo, silijo Zelenskega, naj zavrne ruske pogoje za mir, in so vse preveč pripravljeni žrtvovati Ukrajino kot posrednika pri uresničevanju svojega nedosegljivega cilja.

Če bi bilo Zelenskemu resnično mar za njegov narod in ljudi, bi požrl svoj ponos in sprejel edino odločitev, ki bi jih lahko rešila - predal bi se.

Toda Zelenski ni voditelj, ki bi mu bilo mar za svoj narod ali njegove ljudi - zaradi svojih fantazij o pomembnosti in bogastvu, ki jih vodita EU in NATO, je že žrtvoval ukrajinsko nacionalno celovitost in več kot milijon njenih državljanov.

To je 'trenutek Odese' za Zelenskega.

In ne bo mu uspelo.

Še enkrat.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke