sreda, 04. december 2024 leto 29 / št. 339
»Temni dan za internetno svobodo« - nova pravila o avtorskih pravicah, lahko spremenijo internet, kot ga poznamo
Evropska unija (EU) je sprejela kontroverzna pravila o avtorskih pravicah, ki bi lahko spremenila način delovanja interneta.
Vsebina reform vključuje pravila, ki bi internetna podjetja prisilila, da prepovejo meme in jim preprečijo prikazovanje povezav, na način, kot jih poznamo danes.
Zagovorniki trdijo, da so pravila potrebna za zagotovitev, da so glasbena podjetja in ponudniki novic ustrezno plačani za vsebino, ki jo distribuirajo tehnološka podjetja. Toda nasprotniki, ki so se združili s tehnološkimi giganti trdijo, da lahko to spremeni način delovanja interneta in uniči kar nekaj njegovih temeljnih načel.
Najbolj sporni del pravil je znan kot »člen 13« ali »Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu«. Ta pravi, da so vse platforme pravno odgovorne za vsebino, ki jo gostijo in si delijo na njihovih platformah.
Internetna podjetja so torej prisiljena skenirati vso vsebino, ki je naložena na njihove spletne strani, v primeru, da bi bila v nasprotju z avtorskimi pravicami. Ta del je bil prej označen kot »prepoved memov«, kjer so podjetja lahko prepovedala internetne šale ali žalitve, ki se na primer nanašajo na javne osebe.
Tehnološka podjetja že nekaj časa glasno ugovarjajo novim pravilom. Iz YouTuba so na primer dejali, da bi nova pravila EU lahko prepovedala nalaganje videoposnetkov na milijone ljudem. Novi predpisi sicer ne silijo tehnoloških podjetij, da uvajajo takšne filtre ali Evropejcem prepovedujejo, da naložijo vsebino. Toda kritiki pravijo, da so členi zapisani tako ohlapno, da bodo podjetja prisiljena biti zelo stroga, če se želijo izogniti denarnim kaznim.
Pripombe YouTubove izvršne direktorice, Susan Wojcicki, so le del širšega ogorčenja nad novimi pravili.
Drugi sporni del pravil je znan kot »člen 11« ali »davek na povezave«. To izdajateljem novic omogoča, da podjetjem, kot je Google, zaračunajo odrezke člankov, ki se pojavljajo v rezultatih iskanja v njihovem brskalniku.
Julia REDA, iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze in podpredsednica nemške piratske stranke, ki je pomagala voditi boj proti novi uredbi, je današnji dan opisala, kot »temni dan za internetno svobodo«.
Po drugi strani, pa je zadovoljni predstavniški organ UK Music dejal: »Najlepša hvala vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so danes podprli direktivo o avtorskih pravicah in fantastičnem delu vseh tistih, ki so se tako močno zavzemali za to.«
Zagovorniki kreativne, glasbene in novinarske industrije so že dolgo trdili, da bo direktiva o avtorskih pravicah ustvarjalcem vsebin omogočila, da bodo pošteno plačani za svoje delo, medtem ko se nasprotniki, vključno s tehnološkimi velikani, bojijo, da bodo spremembe vplivale na svobodo govora in izražanja na spletu.
Glasbeniki Sir Paul McCartney in Debbie Harry so bili med najbolj glasnimi podporniki sprememb, poleg številnih skupin, vključno z Evropsko zvezo novinarskih agencij, ki so trdile, da zagotavlja priložnost za nadaljnji razvoj kakovostnih novičarskih storitev in omogoča, da je bolj pošteno tekmovati s tehnološkimi velikani.
Pred glasovanjem je protestiralo več deset tisoč ljudi po vsej Nemčiji, pri čemer so EU obsojali, da gre za hudo spletno cenzuro.
Glasovanje - ki so ga mnogi že vnaprej predvideli, je bilo sprejeto s 348 glasovi za in 274 proti. Vzdržanih glasov je bilo 36.
Države članice EU imajo zdaj dve leti časa, za izvedbo reform oziroma da sprejmejo svoje lastne zakone, ki uresničujejo člen 13.
Proces posodabljanja zakonov o avtorskih pravicah v EU se je začel v Evropski komisiji pred dvema letoma, domnevno za zaščito evropskih izdajateljev, izdajateljev televizijskega programa in umetnikov ter zagotovitev pravičnega nadomestila od velikih tehnoloških podjetij.
Tehnološka podjetja bodo zdaj zavezana k omejevanju souporabe vsebin na svojih platformah, kar bo verjetno zagotovilo še bolj drago politiko govora in vsebine.
Tehnološki velikan Google je dejal, da bo direktiva, čeprav se bo morda izboljšala, še vedno povzročila pravno negotovost in škodila ustvarjalnemu in digitalnemu gospodarstvu Evrope.
Kritiki trdijo, da je edini način, da se člen 13 učinkovito izvaja, z uporabo filtrov za nalaganje, ki samodejno preverijo vsebino, da bi videli, ali je avtorsko zaščitena ali ne, vsaj v teoriji. Vendar pa se natančna mehanika takšnega sistema še ni v celoti razkrila, njen potencial za zlorabo pa je takoj jasen.
Dva dela, člen 11 in člen 13, sta torej najbolj sporna, saj to pomeni, kot YouTube opozarja, da bo potrebno gledalce po vsej EU »odrezati« od veliko videoposnetkov.
Nova direktiva ogroža celotno ustvarjalno skupnost in nova pravila lahko drastično spremenijo internet, ki ga vidimo danes.
Mogoče pa je zdaj le pravi čas, da začnemo uporabljati Deep Web, saj je tako imenovani Surface Web, ki ga pozna večina uporabnikov, postal preveč omejen s strani različnih vlad in ga uporablja vse manj ljudi.
Za primerjavo: Surface Web, ki ga uporabljamo vsakodnevno navadni smrtniki obsega po podatkih »The Guardian« le 0.2% celotnega interneta, iskalniki pa po Surface Webu iščejo le med 0.03% vseh vsebin. SurfaceWeb v podatkih šteje okoli 167 terabajtov, medtem ko Deep Web šteje okoli 91.000 terabajtov in je v grobi oceni 500x večji od Surface Weba.