REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

So Tajvanci izbrali vojno? Zmaga »ameriškega kandidata« pomeni, da bo »Zmajevo leto napeto«

So Tajvanci izbrali vojno? Zmaga »ameriškega kandidata« pomeni, da bo »Zmajevo leto napeto«Tajvan Pekingu sporoča, »naj se sprijazni z realnostjo«, toda mednarodno pravo je na strani Kitajske. Tajvan je de iure že njen del in bo prej ali slej to poslal tudi de facto. Vir: Posnetek zaslona, X

Na Tajvanu so v soboto izbrali novega predsednika entitete in na volitvah spremenili razmerja v lokalnem parlamentu.

Zmagal je prozahodno usmerjeni kandidat separatistične stranke DPP, kar je razveselilo predvsem ZDA in ameriške zaveznice.

Tajvan Pekingu sedaj sporoča, »naj se sprijazni z realnostjo«, toda mednarodno pravo je na strani Kitajske.

Tajvan je de iure že del Kitajske in bo prej ali slej to poslal tudi de facto.

Novoizvoljeni tajvanski predsednik Laj Čingte je po sobotni zmagi dejal, da bo branil otok pred kitajskim »ustrahovanjem.«

Voditelji treh največjih strank na Tajvanu
Voditelji treh največjih strank na Tajvanu. Vir: Posnetek zaslona, X

V Tajvan je medtem prišla tudi neuradna ameriška delegacija, saj ZDA nimajo uradnih diplomatskih vezi s tem samoupravnim otokom.

Ameriško delegacijo sestavljata nekdanji svetovalec za ameriško nacionalno varnost Stephen Hadley in nekdanji namestnik zunanjega ministra James Steinberg.

Namen obiska so pogovori o »izboljšanju miru in varnosti« na otoku.

Obisk bo Kitajska znova upravičeno videla kot kršitev svoje suverenosti, saj je Tajvan, vsaj pravno-formalno, sestavni del Kitajske, ki si prizadeva znova dobiti dejanski nadzor nad tem otokom, tudi s silo, če bo treba.

Tajvan Pekingu sporoča, »naj se sprijazni z realnostjo«, toda mednarodno pravo je na strani Kitajske. Tajvan je de iure že njen del in bo prej ali slej to poslal tudi de facto.

Pri tem je morebitna uporaba sile s strani Kitajske tudi mednarodnopravno dovoljena. Drugo vprašanje pa seveda je, ali je to prava in najboljša pot.

Kitajska si prizadeva za mirno integracijo, toda nenehno oboroževanje Tajvana s strani ZDA ji to pot seveda otežkoča.

S tem pa Washington oboroženo intervencijo Kitajske vse bolj izpostavlja kot edino še preostalo možnost.

Toda prihodnost je že danes jasna. Tajvan je de iure njen del in bo prej ali slej to poslal tudi de facto.

Laj Čingte, kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), je na predsedniških volitvah sicer dobil le nekaj več kot 40 odstotkov glasov. Ista stranka pa je v parlementu izgubila večino, o čemur pa večina zahodnih medijev sploh ni poročala.

Hou Yu iz iz stranke Kuomintang (KMT) ima veliko bolj spravljiv pristop do združitve s celinsko Kitajsko in idejo načeloma podpira, medtem ko je Ko Wenje iz stranke TPP bolj pragmatičen politik, ki si želi napredka in se je doslej izogibal ideoloških tem.

To odpira možnost, da stranka DPP za korake proti dejanski neodvisnosti in s tem vojni - ne bo imela večine v parlamentu.

»Odločeni smo zaščititi Tajvan pred nenehnimi grožnjami in ustrahovanjem Kitajske,« je sicer novi predsednik pogumno obljubil privržencem.

Dodal je sicer, da si želi tudi sodelovanja s Kitajsko.

Vir: Posnetek zaslona, X

Peking je Laja pred volitvami označil za »resno nevarnost« in volivce pozval, naj ga ne podprejo.

Po razglasitvi izidov pa je Kitajska sporočila, da ti ne bodo spremenili osnovnega okvira in trenda razvoja odnosov ali ovirali neizogibne ponovne združitve Kitajske.

Zaenkrat se zdi, da bo DPP »še naprej nadzorovala predsedniški urad in izpolnjevala naloge Združenih držav«, kar je »končno zmaga za zahodni imperij,« je dejal Jeff Brown, avtor knjige Kitajska trilogija in urednik pri China Rising Radio Sinoland.

Po njegovih besedah bodo ZDA izkoristile trenutno situacijo, da bi »frustrirale in razdražile Peking, skupaj z vazali Južno Korejo, Japonsko in Filipini«, tremi državami, ki so »močno okupirane s strani ameriških enot.«

Izguba parlamentarne večine za DPP odpira možnost, da stranka DPP za korake proti dejanski neodvisnosti in s tem vojni - ne bo imela večine.

»Kljub temu je predsednik Ši Džinping večkrat dejal, da ima Tajvan dve možnosti: mirno ponovno združitev pred letom 2049 ali močan vojaški odgovor, če otok razglasi neodvisnost,« poudarja Jeff Brown, avtor knjige Kitajska trilogija in urednik pri China Rising Radio Sinoland.

»Zaskrbljujoče je, da stric Sam kljub hudi izgubi v Ukrajini in Palestini očitno načrtuje še vojno s Kitajsko na neki točki, pri čemer uporablja Tajvan kot posrednika,« opozarja Brown.

»Japonska, Južna Koreja in Filipini širijo svojo ameriško vojaško okupacijo z novimi bazami, Tajvan pa še naprej kupuje ameriško orožje,« ocenjuje publicist.

Nastajajoče razmere v vzhodni Aziji je Brpwn opisal kot »eno veliko tridimenzionalno geopolitično šahovsko igro, ki bi se zlahka končala z vročo vojno.«

»Kitajska in Rusija bosta še naprej tesno sodelovali v zahodnem Tihem oceanu. Severna Koreja bo držala ZDA, ROK [Južno Korejo] in Japonsko na trnih. Vietnam in preostale države ASEAN so na strani Pekinga. Vazalni Filipini se bodo še naprej uporabljali za soočenje s Kitajsko v Južnokitajskem morju, skupaj z Natovimi ladjami in bojnimi letali, ki bodo vdirala v kitajske vode in zračni prostor,« je napovedal Brown.

»Z ameriško DPP, ki je še vedno na oblasti v Tajvanu, bo leto 2024 Zmajevo leto napeto,« je dodal.

Medtem je kitajski strokovnjak, avtor in kolumnist s sedežem v Pekingu Francesco Sisci opazil, da izid volitev v Tajpeju predstavlja Pekingu »zelo zanimiv razvoj«, saj je DPP izgubila večino v parlamentu, kljub temu, da je njihov kandidat zmagal na volitvah za predsednika entitete, ki mednarodnopravno sploh ni država.

»Večino tvorita dve opozicijski stranki in obe opozicijski stranki iščeta novo sodelovanje s Pekingom,« je pojasnil Sisci. »Torej imamo na otoku deljeno večino in počakati moramo morda nekaj tednov ali nekaj mesecev, da vidimo, kako se bo mehanizem vlade obnesel. Dokler se nekaj ne razjasni, mislim, da Peking ne bo ukrepal. Raje bo počakala na svoj čas.«

Možnost ponovne združitve po načelu »ena država, dva sistema«, temeljno idejo, ki jo je predstavil nekdanji kitajski voditelj Deng Xiaoping in ki ohranja status quo za Hongkong in Macao zato še vedno ostaja odprt.

Zadnja predvolilna raziskava na temo ponovne združitve je ob tem oktobra 2023 pokazala, da več kot 60 odstotkov volivcev podpira trenutni status quo nedoločenega političnega statusa otoka.

Zaskrbljujoče je, da stric Sam kljub hudi izgubi v Ukrajini in Palestini očitno načrtuje še vojno s Kitajsko na neki točki, pri čemer uporablja Tajvan kot posrednika

Ne samo, da si ljudje raje ne bi prizadevali niti za formalno neodvisnost (kar bi skoraj zagotovo sprožilo vojno s celinsko Kitajsko) niti za ponovno združitev, ampak se zdi, da sploh ne mislijo, da se bo dejansko zgodila sprememba statusa.

Bolj jih zanimajo konkretne težave. In teh ni malo: leta 2023 je bilo ocenjeno, da je tajvansko gospodarstvo, odvisno od izvoza, raslo najpočasneje v zadnjih osmih letih – samo 1,61 odstotka – zaradi oslabitve svetovnega povpraševanja po njegovih visokotehnoloških izdelkih.

Povprečna mesečna plača na Tajvanu je leta 2022 znašala 1386 dolarjev, kar je veliko nižje od drugih gospodarstev azijskih tigrov, ki vključujejo Južno Korejo (1919 dolarjev), Hongkong (2444 dolarjev) in Singapur (3776 dolarjev).

Poleg tega se Tajvan sooča z akutno stanovanjsko krizo.

Od novembra 2023 so javna stanovanja predstavljala le 0,2 odstotka vseh stanovanjskih enot na Tajvanu, kar je bilo daleč pod drugimi razvitimi gospodarstvi, kažejo statistični podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Ravno zaradi teh razlogov se je kandidat Tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Wenje, ki je izpostavljal te probleme, izkazal za uspešnega.

Toda vojaške napetosti se povečujejo, Tajvanci, mladi moški, pa morajo že služiti v vojski ne le štiri mesece, pač pa leto dni.

Kljub temu, da ima Washington »svojega človeka« v Tajpeju trdno na oblasti, pa to ni dovolj, da bi temeljito spremenilo tok globalnih zadev in realnost zmanjševanja vpliva ZDA v svetu.

Tajvan bo zato prej ali slej znova združen s Kitajsko.

Ob tem je Tajvan prav te dni izgubil še eno državo, eno redkih, ki ga je doslej priznavala kot državo - otoško državico Nauru, ki odslej priznava celinsko Kitajsko kot edino Kitajsko.

Država, ki obstaja tisočletja, pa bo prav zato pripravljena počakati še nekaj let, če bo potrebno, da doseže formalno združitev s Tajvanom…

A ne več kot do leta 2049...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke