REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Škorenj glavo ščiti, a Kongresu ni mar: Ameriška vojska ostaja bosa zaradi novega zakona

Škorenj glavo ščiti, a Kongresu ni mar: Ameriška vojska ostaja bosa zaradi novega zakonaTežava s službenimi škornji, ki so se razpadli med vojaškimi vajami na Arktiki, se lahko še poslabša z novim zakonom, ki bi Pentagon prisilil k nakupu doma izdelanih – v razmerah, ko ameriška industrija tega ne more storiti. Vir: Posnetek zaslona, X

Vse se je začelo s kamenčkom v vojaškem škornju.

Ameriškim marincem, ki so se potikali skozi s snegom in ledom prekrite norveške gozdove, ni bilo potrebno dolgo časa, da bi spoznali, da je nekaj narobe. Najprej so v svojih novih usnjenih škornjih našli luknje. Nato so v podplatih našli razpoke, skozi katere je v škornje vdirala ledena voda. Na koncu so službene škornje vojske ZDA zavrgli in kupili nove v lokalnih trgovinah, kar je v nasprotju s predpisi, a nuja je eno, zakon pa drugo.

O tem poroča revija Newsweek, ki se sklicuje tako na uradne izjave Pentagona kot na vojaško dokumentacijo, do katere je imela izključni dostop.

Februarja in marca letos je NATO na severu Norveške in Finske organiziral vojaško vajo »Hladni odziv«, v kateri je sodelovalo več kot 32.000 vojakov. Med njimi je bilo približno 3000 ameriških marincev iz 2. ekspedicijske skupine, ki ima sedež v Camp Lejeuneu v Severni Karolini.

Namen vaje je bil pokazati, ali lahko ameriški vojaki sodelujejo z drugimi vojskami Nata v ekstremnih arktičnih razmerah.

Izkazalo se je, da lahko, poroča »Newsweek«, vendar ne na načrtovan način. Na desetine marincev je kasneje poročalo o poškodbah zaradi škornjev, ki so v norveški zimi preprosto razpadli. Po besedah enega ​​ameriškega vojaškega uradnika, ki je želel ostati anonimen, so na koncu kupili škornje M77 od norveškega podjetja »Alfa«, bodisi prek norveške vojske bodisi v lokalnih trgovinah.

»Poveljništvo in logistika sta med vajo sprejela ukrepe za zadovoljevanje potreb marincev,« je zapisano v izjavi, ki jo je podpisal tiskovni predstavnik poveljstva marincev za Evropo in Afriko, podpolkovnik Kurt Stahl.

Dodal je, da so Američani za nakup norveških škornjev uporabili »mehanizem podpore države gostiteljice« in da »ni seznanjen z nobenimi nakupi ali donacijami škornjev norveške vojske ameriškim marincem«.

Stahl je zanikal tudi poročilo Pentagona, da je bilo treba oskrbovalno ladjo preusmeriti in raztovoriti druge zaloge, da bi iz ZDA nujno pripeljali nadomestne škornje.

Uradno poročilo Pentagona, ki ga je videl »Newsweek«, opisuje »znatne pomanjkljivosti« na zimskih škornjih, izdanih marincem. Marinci so potrdili, da so po vaji na Norveškem poveljstvu izrazili zaskrbljenost glede »škornjev za ekstremno hladno vremenske razmere«, ki jih izdeluje podjetje Belleville Boot Co.

Po ameriški zakonodaji Pentagon ne sme kupovati škornjev za vojsko, ki niso izdelani v Združenih državah Amerike, razen v nekaj izjemnih primerih. Toda Kongres namerava podpirati domače proizvajalce in se ne zanašati na tuje dobavitelje. Rezultat so plastični škornji, ki na ledu razpadejo, kar na koncu stane še več.

Poleg stroškov lahko težave z zimsko opremo povzročijo ozebline in druge smrtno nevarne poškodbe med daljšimi operacijami v arktičnih razmerah. Vaje na Norveškem in Finskem so bile del relativno novega programa Nata, imenovanega »Arctic Sentinel«, domnevno kot odgovor na domnevne grožnje s strani Rusije, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump izrazil zanimanje za priključitev polarnega otoka Grenlandija iz strateških razlogov.

»Newsweek« je pridobil tudi dokumente iz konca leta 2025, ki kažejo, da se je Pentagon že zavedal težav s škornji proizvajalca Belleville. Po vrnitvi iz Norveške so marinci v skladišču v Camp Lejeune našli še več defektnih škornjev.

Marinci so kasneje odkrili napake v škornjih tudi v drugih bazah, od Havajev do Okinawe. Dokumenti navajajo, da je bila stopnja defektnih škornjev skoraj 50-odstotna, vendar ne navajajo skupnega števila.

Glede na ugotovitve, ki jo je pregledal »Newsweek«, so revizorji v oporišču Lejeune pregledali skupno 4423 parov škornjev znamke Belleville, od katerih jih je bilo 538 z napako, kar je povprečno 12,17 odstotka. Sprejemljiva stopnja je od dva do tri odstotke.

Agencija za obrambno logistiko (DLA) je kasneje sporočila, da je škornje Belleville kupila v okviru »komercialne pogodbe za končne izdelke« in da zdaj pregleduje situacijo.

Belleville svoje škornje opisuje kot izdelek »brezkompromisne zasnove, kakovosti in zanesljivosti za bojevnike po vsem svetu«. V izjavi za »Newsweek« je podjetje sporočilo, da neposredno sodeluje z marinci, da bi zagotovilo dobavo ustrezne obutve, in da je zavezano k »nenehnemu izboljševanju kakovosti«.

Podjetje, ustanovljeno leta 1904, dobavlja obutev ameriški vojski že od prve svetovne vojne. Njegovo vodstvo pravi, da ima najvišjo možno oceno po standardih DLA.

Ameriški marinci trenutno uporabljajo tri vrste tropskih škornjev, ki jih izdeluje ameriško podjetje OTP in so izdelani v Kambodži. Čeprav je to dovoljeno po obstoječi zakonodaji, bi predlagani zakon o boljši vojaški opremi (skrajšano BOOTS, torej škornji) prepovedal vso obutev, izdelano v tujini, ki ni izdelana iz domačih materialov.

»Samo zato, ker je nekaj izdelano v ZDA, še ne pomeni, da je samodejno boljše,« je dejal vir revije in dodal, da domači proizvajalci preprosto ne morejo doseči kakovosti in količin, ki jih marinci potrebujejo.

Chris Perotti, vodja proizvodnje pri Dannerju, konkurentu Bellevillea, se s to oceno strinja.

Novembra 2025 je drugemu vojaškemu dobavitelju poslal e-pošto, v kateri je zapisal, da ameriška industrija »ne more podpreti vojaške širitve«, ker povečanje proizvodnje škornjev preprosto preveč stane.

Povprečna življenjska doba vojaških škornjev je med enim in dvema letoma, vsak pripadnik oboroženih sil pa mora imeti vsaj dva para.

Po analizi vojaškega inštituta CNA bi ameriške oborožene sile v vojnih razmerah potrebovale dodatnih 981.000 škornjev na leto, medtem ko je po ocenah industrijskih partnerjev Pentagona trenutna zmogljivost le 525.000.

V internem poročilu Pentagona iz aprila je bilo ugotovljeno, da oborožene sile potrebujejo približno 4,2 milijona parov škornjev na leto, ki jih domača industrija ne more proizvesti.

In da bi bilo še huje, ugotavlja sogovornik »Newsweeka«, so zagovorniki zakona o prepovedi tuje obutve že dejali, da nameravajo omejitve razširiti tudi na domače varnostne agencije: mejno patruljo, obalno stražo, imigracijsko in carinsko službo (ICE) in druge.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke