Savdska klofuta Trumpu - kako je Applova ura razkrila morilsko skupino iz Rijada in uboj novinarja v konzulatu

Applova pametna ura, ki jo je nosil pogrešani savdski novinar in kritik režima v Rijadu Džamal Hašodži, je bila pred vstopom v konzulat Savdske Arabije programirana za snemanje in je tudi posnela potek njegovega brutalnega umora, je danes poročal turški časnik Sabah, ki je blizu oblastem. To pommeni, da Turčija ni nezakonito snemala dogajanja v savdskem konzulatu v Carigradu in da imajo preiskovalci v svojih rokah avtentične in neovrgljive dokaze o usodi Hasodžija.

Hašodži je že pred vstopom v prostore savdskega konzulata namreč vklopil snemanje na svoji črni Applovi ročni uri, sinhronizirani z mobilnim telefonom. Telefon pa je že pred tem dal zaročenki, ki ga je čakala pred poslopjem konzulata. Po poročanju turškega časnika Sabah, ki se sklicuje na zanesljive vire, sta posnetkom že prisluhnili turška tajna služba in tudi policija.

Savdijci naj bi po uboju Hašodžija ugotovili, da Applova ura snema in so zato uporabili njegov prstni odtis, da bi jo odklenili in zbrisali posnetek. Menda so uspeli zbrisati nekatere datoteke, k sreči ne pa vseh.

Savdska Arabija je eden najpomembnejših zaveznikov Združenih držav na Bližnjem vzhodu. Toda Savdska Arabija je tudi tiranska monarhija, ki brutalno kaznuje vse, ki ji nasprotujejo, ogroža lastno ljudstvo in podpira širjenje nestrpne oblike islama po vsem svetu, navaja Foreign Policy v članku "Izginotje Džamala Hašogija je klofuta Združenim državam".

Ti dve realnosti obstojita v neprijetni medsebojni napetosti in sta strateški izziv, ki že desetletja vpliva na oblikovanje politike ZDA do tega bližnjevzhodnega kraljestva, poudarja prestižni ameriški zunanjepolitični magazin.

V razmerju ZDA - Savdska Arabija so se nesoglasja in krize ponavljali večkrat, največji spori pa so bili naftni embargo držav proizvajalk nafte (OPEC) v sedemdesetih letih, v kateri ima Savdska Arabija odločilno vlogo, in obdobje po napadih 11. septembra, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo 15 od 19 teroristov, ugrabiteljev letal, ki so sejala smrt po Združenih držav Amerike - državljanov Savdske Arabije. Kljub temu je voditeljem Savdske Arabije uspelo ohraniti odnose z ZDA na visoki ravni.

Vse do sedaj, ko je ugledni savdski novinar Džamal Hašodži, ki ima tudi ameriško stalno prebivališče, izginil v savdskem konzulatu v Carigradu. Grozljive okoliščine tega izginotja ponovno pretresajo odnose dveh držav.

Hašodži namreč izvira iz zelo spoštovane savdske družine, je dolgoletni kritik vladajočega ultra-islamističnega režima, zaradi česar je živel v izgnanstvu v ZDA, kjer je v zadnjih letih delal za Washington Post. Uredništvo časnika je sporočilo, da - če se izkaže, da so trditve Turčije o tragičnih okoliščinah "izginotja" novinarja resnične - bi to "pošastno in okrutno dejanje", ki ga ni mogoče z ničemer opravičiti ne oprostiti, do obisti razgalilo krutost režima v Rijadu.

Bil pa je režimu nevaren še zaradi enega razloga – poznal je namreč obilico umazanih skrivnosti in povezav med visokimi člani savdske kraljeve družine in teroristi Al Kaide ter sorodnih organizacij.

Karen Attiah, Hašodžijeva urednica je zanj povedala, da je "predan, pogumen novinar", ki "piše z občutkom ljubezni do svoje domovine in globoke vere v človeško dostojanstvo in svobodo". Dodala je, da so v uredništvu Washington Posta "zelo ponosni, da smo objavljali njegove komentarje."

Spomnimo, Hašodži je izginil, ko je stopil čez prag savdskega konzulata v Carigradu, da bi dobil potrebne papirje za poroko. Od takrat se mu je izgubila vsaka sled, a mnogi menijo, da je bil umorjen po ukazu razvpitega savdskega kronskega princa Mohameda bin Salmana.

Turški in ameriški viri trdijo, da obstajajo zvočni in video posnetki, na katerih se sliši, da je ekipa 15-ih savdskih oficirjev državne varnosti, forenzikov in drugih uradnikov Salmanovega režima, ki so le zaradi Hašodžija to jutro prileteli iz Rijada v Carigrad, v konzulatu zasliševala, mučila, ubila in na koncu razkosala novinarjeve posmrtne ostanke, ter jih odnesla v neznano.

Podrobnosti o domnevni Salmanovi "eskadrilji smrti" so razkrite zahvaljujoč podatkom o letu, a profili nekaterih med njimi na družbenih omrežjih potrjujejo povezave osumljencev z elitnim delom varnostnega aparata v Savdski Arabiji.

Hašodži ne bi bil prva žrtev Salmanovega okrutnega režima.

Številni Salmanovi kritiki so končali v zaporu, nekateri, celo člani kraljeve družine, so brez sledi izginili, ker so se mu zoperstavili ali pa nasprotovali njegovi despotski vladavini.

Tako so v preteklih letih, kot opozarja britanski Independent, v naravnosti grozljivih okoliščinah izginili Sultan bin Turki, Turki bin Bandar in Saud bin Saif al-Nasr, trije vidni člani širše kraljeve družine. Njihova usoda je bila tako zapečatena.

Princ Saud in princ Turki sta končala (če sta sploh še živa) v zaporu - pod zemljo, le Sultan se je rešil, ko so ga iz ujetništva začasno izpustili zaradi zdravljenja v ZDA.

Če je Hašodži res mrtev, je njegov umor huda žalitev za podporo ZDA družini Saud, piše Foreign Policy (FP). In to ne le zaradi tega, ker je bil Hašodži miroljuben in razumen glas, ki je klical po reformah v državi rojstva, ampak je kot prebivalec ZDA živel pod de facto zaščito Združenih držav.

Ugrabitev Džamala Hašodžija sredi Turčije, ki je zaveznica zveze NATO, postavlja v soj žarometov vso predrznost zarote savdskega dvora proti novinarju, ki si ga je upal kritizirati.

John Hannah, komentator FP, je že pred slabim mesecem dni v kolumni "Slon v prostoru s porcelanom" daljnovidno opozoril, da ego Mohameda bin Salmana in vrsta napačnih potez močno zasenčujeta njegov program napovedanih in obljubljenih reform.

Ta zadnji grozljivi dogodek v konzulatu Savdske Arabije v Carigradu pa potrjuje, da je savdski prestolonaslednik Salman prej tiran kot reformator, opozarja FP. Ne glede na to, ali je Bela hiša sposobna to skrb vzbujajoče dejstvo priznati ali ne, je izginotje Hašodžija ne le okruten zločin, pač pa je hkrati tragedija in tudi ponižujoča klofuta Ameriki.

Tako se je Washington znašel pred težko odločitvijo, saj bodo morale ZDA najti način, da pokažejo svoj bes zaradi klavrne usode Hašodžija, v posledici tega pa bi morale sprejeti učinkovite ukrepe proti Salmanu, ne da bi obenem pokvarile svoje odnose s Savdsko Arabijo in škodovale drugim interesom Združenih držav Amerike v regiji.

Na žalost je administracija aktualnega ameriškega predsednika, kot ugotavlja FP, že škodovala ugledu Združenih držav in zapravila svoj moralni kapital s brezpogojno podporo vojne, ki jo Savdijci vodijo v Jemnu, ter z zavračanjem kritike zatiranja človekovih pravic v Savdski Arabiji.

Združenim državam je spodrsnilo tudi, ko se je pričakovalo, da bodo zagotovile podporo Kanadi, ki se je zaradi zaprtja aktivistov za človekove pravice sama spopadla s Savdsko Arabijo.

"Obstajajo boljši načini, da se kraljestvo izogne kritikam Zahoda. Rešitev je preprosta: osvobodite aktiviste za človekove pravice in ustavite nepotrebne aretacije, ki so poslabšale podobo Savdske Arabije", je takrat Rijadu sporočil Hašodži prek svoje kolumne v Washingon Postu.

Ameriški molk na sprevržene prijeme Rijada je vsaj deloma vplival na to, da si je Mohamed bin Salman umislil, da lahko brez strahu pred posledicami sproži "akcijo" v tujini zoper Hašodžija in da bo Zahod spet zamižal in se delal, kot da je v savdskem kraljestvu vse lepo in prav.

Zdaj se zastavlja vprašanje, ali Združene države sploh lahko dokažejo, da so dosledne zagovornice človekovih pravic v Savdski Arabiji, ob hkratnem ohranjanju dobrih odnosov s to državo na področjih skupnega interesa. Toda vse kaže, da je za Trumpa od boja za zaščito pravic novinarja Hašodžija bolj pomembnih 110 milijard dolarjev za prodajo ameriškega orožja Savdijcem, čeprav gre po izračunih Washington Posta za namišljeno številko.

Savdska Arabija je sicer v preteklosti, pod pritiski Washingtona, morala sprejeti nekatere ukrepe, ki ji niso bili po godu; tako je na primer morala zagotoviti več verske svobode nemuslimanskemu prebivalstvu ter omiliti svoja antisemitska in protikrščanska stališča...

Nato pa se je nadaljevalo nemoteno sodelovanje med Združenimi državami in Savdsko Arabijo na področjih, kot so boj proti terorizmu, v energetiki in regionalni varnosti.

Hašodžijevo izginotje, kljub vsej grozovitosti okoliščin le-tega, pa je sedaj lahko priložnost za popravljanje odnosov ZDA z drugo državo v isti regiji - Turčijo.

Vezi Washingtona z Ankaro so se v zadnjih nekaj letih le še slabšale in krhale zaradi številnih vprašanj, od nezakonitega zaprtja ameriškega pastorja Andrewa Brunsona do vse večje povezanosti Turčije z Rusijo. Ameriška diplomacija se je na tem področju že izkazala za učinkovito z včerajšnjo izpustitvijo Brunsona, zato se pričakuje, da bo dosegla tudi "tih dogovor" z Ankaro za odpravo turškega nakupa raket iz S-400 iz Rusije v zameno za sodelovanje Turčije z Združenimi državami proti Savdski Arabiji pri reševanju afere izginotja novinarja Hašodžija.

Turčija in Savdska Arabija sta na Bližnjem vzhodu huda rivala, zato si Ankara želi primer novinarja, ki je izginil v savdskem konzulatu v Carigradu, uporabiti proti Rijadu.

Na ZDA je sedaj, da sprožijo povračilne ukrepe, ki bi resnično vplivali na Rijad. Možnosti, ki jih ima Washington na voljo, so začasen izgon veleposlanika Savdske Arabije, uvedba prepovedi izdajanja vizumov za savdske uradnike, ki so morda povezani z napadom na Hašodžija, in celo zaustavitev ali zmanjšanje prodaje orožja Rijadu.

Toda Rijad se je prvemu od naštetih ukrepov že izognil - svojega veleposlanika so povabili domov na "konzultacije", in tako Trumpu dejansko onemogočili, da z izgonom savdskega visokega predstavnika v Washingtonu - poniža Salmanov režim.

Hašodži konec koncev ni bil le navaden človek, ampak up, da se bodo v Savdski Arabiji resnično začele pomembne reforme in da režim savdskega prestolonaslednika Salmana ne bo smel ukreniti skoraj vsega, kar vladajoči oligarhiji pade na pamet.

Med tem se preiskava nadaljuje; v savdski konzulat so na zadnje, poroča londonski Independent pripeljali tudi posebej izurjene pse v upu, da bodo izsledili Hašodžijev DNK.

Zdaj je torej ugotovljeno, da je Hasodži v trenutku zasliševanja sprožil avdio snemanje na svoji črni Applovi uri. Ta je bila, kot je medtem tudi za Reuters potrdil eden od preiskovalcev, res povezana z Applovim telefonom, ki ga je pustil svoji zaročenki, ki ga je čakala pred vrati konzulata.

V tem primeru se je posnetek dogajanja pretočil na Aplove oblačne strežnike.

Po navedbah ameriških obveščevalcev pa naj bi le-ti prestregli tudi pogovore, kjer je Mohammed bin Salman zahteval "priprtje" oziroma ugrabitev Hašodžija. Ampak to nakazuje, da so ameriški obveščevalci najbrž vedeli, da se Hašodžiju v Turčiji pripravlja savdska past, vendar glede tega niso storili ničesar.

Ne glede na rezultate preiskave, so se nekatere države (Velika Britanija med prvimi) že odločile, da uvedejo sankcije zoper visoke uradnike režima v Rijadu, številni podjetniki pa so odpovedali svojo udeležbo na t. i. Davosu v puščavi, ki naj bi se začela čez deset dni v Rijadu.

Britanski milijarder Richard Branson je sporočil, da je zamrznil več poslovnih projektov s Savdsko Arabijo. Poudaril je, da dokler traja preiskava izginotja novinarja in dokler ne bo znano, kje je Hašodži, ustavlja izvedbo dveh turističnih projektov ob Rdečem morju.

Podjetje Virgin je tako zamrznilo pogajanja z Rijadom o vlaganjih v njihovi vesoljski podjetji Virgin Orbit in Virgin Galactic, ki naj bi čez nekaj tednov izvedel svoj prvi vesoljski polet.

Tudi predsednik Uberja Dara Khosrowshahi je naznanil, da se konference v Rijadu ne bo udeležil, "razen če bodo na dan prišli zelo drugačni podatki". Njegova odsotnost bo pomemben simbol, saj je savdski investicijski sklad (PIF) v Uber leta 2016 vložil 3,5 milijarde ameriških dolarjev.

Zaradi "afere Hašodži" je tudi več medijskih partnerjev konference, ki je veljala za prestižno, odpovedalo sodelovanje - med njimi New York Times, Los Angeles Times, Viacom, Economist, CNN, Bloomberg... Udeležbo je že odpovedalo tudi več vidnih novinarjev.

Turški in svetovni mediji pa so medtem objavili tudi fotografije in video posnetke prihoda t. i. "eskadrilje smrti" - skupine 15-tih domnevnih morilcev iz Savdske Arabije v Turčijo in izstop velikega črnega kombija iz konzulata, ki si jih lahko prav tako ogledate.

Pod pritiskom javnosti je tudi ameriški predsednik Donald Trump napovedal "hude sankcije" Savdski Arabiji, če je res vpletena v uboj. Vendar takšne, ki ne bodo vključevale odpovedi orožarskih poslov, saj se to ZDA menda ne splača.

Sankcije naj bi bila po napovedi aktualnega predsednika ZDA "drugačne."